23.07.2021
Danes poslušamo: Astor Piazzolla
Letos obeležujemo 100. obletnico rojstva znamenitega argentinskega skladatelja in solista na bandoneonu Astorja Piazzole. Tudi v Sloveniji glasbeniki radi poustvarjajo glasbo tega glasbenega revolucionarja.

Astor Piazzolla sodi med največje skladatelje 20. stoletja. Revolucioniral je tango. Z odmikom od tradicionalnega tanga je to argentinsko glasbo s plesišč ponesel v koncertne dvorane po vsem svetu. Tako se je po letu 1955 rodil tango, namenjen poslušanju, ki pa so ga so tedanji puristi prezirali. Piazzolin nuevo tango se je od tradicionalnega tanga razlikoval po vključevanju elementov jazza, uporabi razširjene harmonije in disonance, uporabi kontrapunkta in podvigih v razširjene kompozicijske oblike. Leta 1992 je ameriški glasbeni kritik Stephen Holden Piazzollo opisal kot najpomembnejšega skladatelja tango glasbe na svetu.
Rodil se je 11. marca 1921 v Mar del Plati v Argentini, kot edini otrok italijanskih staršev priseljencev. Leta 1925 se je z družino preselil v Greenwich Village v New York, tam mu je oče v zastavljalnici kupil prvi bandoneon in je začel igrati. Leta 1934 je spoznal Carlosa Gardela, in v filmu El día que me quieras odigral mini vlogo kot raznašalec časopisov. Gardel je mladega bandoneonista povabil, naj se mu pridruži na turneji. Na Piazzolino žalost se je njegov oče odločil, da ni dovolj star, da bi šel zraven. Razočaranje nad prepovedjo udeležbe na turneji se je izkazalo za posrečeno, saj je ravno na tej turneji Gardel s celotnim orkestrom umrl v letalski nesreči.
Leta 1936 se je z družino vrnil v Mar del Plato, kjer je začel igrati v različnih tango orkestrih in približno v tem času je na radiu odkril glasbo Elvina Vardara. Vardarova nova interpretacija tanga je na Piazzollo naredila velik vtis. Star 17 let in navdihnjen z Vardarovim slogom tanga se je leta 1938 preselil v Buenos Aires. Pridružil se je orkestru bandoneonista Aníbala Troila. Pianist Arthur Rubinstein, ki je takrat živel v argentinski prestolnici, ga je usmeril k učenju partitur Stravinskega, Bartoka, Ravela in drugih skladateljev. S tem so začele naraščati napetosti med Troilom, ki se je bal, da bodo ideje mladega bandoneonista lahko spodkopale slog njegovega orkestra in postale manj privlačne za plesalce tanga. Leta 1946 je Piazzolla ustanovil svoj Orquesta Típica, kjer je lahko eksperimentiral z lastnim pristopom k orkestraciji in glasbeni vsebini tanga.
Piazzola je prejel donacijo francoske vlade za študij v Parizu pri legendarni učiteljici kompozicije Nadii Boulanger na konservatoriju Fontainebleau. V Parizu je skoraj opustil tango. Boulangerova ga je spodbudila, da je nadaljeval svojo kariero v tangu, saj je prepoznala, da je tu njegov talent. V Parizu je začel igrati bandoneon stoje tako, da je položil desno nogo na stol in meh instrumenta čez desno stegno. Do takrat so bandoneonisti igrali sedeči. Pred odhodom iz Pariza je slišal oktet ameriškega jazz saksofonista Gerryja Mulligana, ki naj bi mu dal idejo, da ob vrnitvi v Buenos Aires ustanovi svoj oktet.
Ob vrnitvi v Argentino je leta 1955 ustvaril nov zvok tanga, podoben komorni glasbi, brez pevca in z jazzovskimi improvizacijami. To je bila prelomnica v njegovi karieri in prelomnica v zgodovini tanga.
Leta 1960 je v Buenos Airesu sestavil svoj najbolj znan kvintet, kjer se je najbolje izrazil njegov pristop k tangu. Leta 1963 je ustanovil svoj Nuevo Octeto in istega leta premierno predstavil svoj Tres Tangos Sinfónicos za kar je prejel Hirschevo nagrado. Leta 1965 je izdal album El Tango, pri katerem je sodeloval z argentinskim pisateljem Jorgejem Luisom Borgesom. Leta 1970 je ustanovil svojo komorno glasbeno formacijo Conjunto 9, ki je bila Piazzolli uresničitev sanj in za katero je komponiral nekaj svoje najbolj izpopolnjene glasbe. Po obdobju velike produktivnosti je leta 1973 doživel srčni napad in se istega leta preselil v Italijo, kjer je ustvaril serijo posnetkov. Leta 1975 je ustanovil svoj elektronski oktet, leta 1978 pa svoj drugi kvintet, s katerim je 11 let gostoval po svetu in postal svetovno znan.
V obdobju argentinske vojaške diktature med letoma 1976 do 1983 je Piazzolla živel v Italiji, večkrat se je vrnil v Argentino, toda imel je odklonilen odnos do diktature. Leta 1985 je bil imenovan za častnega državljana Buenos Airesa. V začetku leta 1989 je ustanovil svoj zadnji ansambel Sexteto Nuevo Tango. Leta 1990 je zbolel in padel v komo, umrl je v Buenos Airesu dve leti pozneje.
Piazzolla je bil velikan glasbe 20. stoletja. Lotil se je marsikaterega stila, pisal je za precej različnih zasedb in v svoja dela vključil veliko različnih inštrumentov. Zaradi priljubljenosti njegove glasbe med glasbeniki pa obstaja tudi veliko priredb originalnih notnih zapisov. Vse to je omogočilo, da so dela Piazzolle v repertoarju mnogih glasbenikov, veliko pa je tistih, ki se še posebej posvetijo njegovemu opusu. Tudi v Sloveniji imamo glasbenike, ki poustvarjajo glasbo Astorja Piazzolle. Najbolj znani takšni skupini sta kvintet Piazzolleky ter kvintet Astorpia.
Glasbo Astorja Piazzole lahko v bližnji prihodnosti na naših odrih slišite:
Sreda, 28. julij 2021 - Mestni muzej Ljubljana
Četrtek, 29. julij 2021 - Metliški grad
Sobota, 31. julij 2021 - Vipavski križ