Bachovi korali in instrumental na 8. Zimskem festivalu

Večletno raziskovanje Bachovih del in poustvarjanje njegovih umetnin na harmoniki je projekt Marka Hatlaka, ki je na tokratnem koncertu združil moči s priznanimi umetniki, kot so sopranistka Nika Gorič, mezzosopranistka Bernarda Fink, tenorist Domen Vurnik in basbaritonist Marcos Fink, Eva Nina Kozmus na flavti, pianistka Aleksandra Pavlovič, violinistka Jelena Pejić in kontrabasist Stevan Jovanović. K sodelovanju je Hatlak povabil tudi Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana z dirigentko Jerico Bukovec in izbrane pevce Otroškega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana z zborovodkinjo Tadejo Kreča. Predstavitev Bachovih koralov in instrumentalov je v tej mogočni interpretaciji požela ovacije. Zaključna Arija iz Goldbergovih variacij, BWV 988 je bila v Hatlakovi interpretaciji prava mojstrovina. Ponovno je razkazal svoje virtuozno znanje in izjemni občutek za Bachovo glasbo, kar je rezultat poglobljenega študija. Koncert je zasluženo požel ovacije. Zasnovan in izveden je bil veličastno in z umetniki, ki so se resnično poglobili v Bachovo glasbo.

Koralni preludij Sedaj pridi, Odrešenik narodov, BWV 659 nas je pritegnil zaradi specifičnega zvoka harmonike, sicer pa je bila Hatlakova igra zmerno zadržana in ubrana s harmonijo glasov. Svojo virtuozno tehniko Hatlak nadgrajuje z zrelo muzikaličnostjo in občutkom za posebnosti Bachovega sloga. V sledečem izboru arij in zborov iz Pasijona po Mateju, BWV 244 so bili inštrumentalisti harmonično in dinamično poenoteni, in ko se je priključil zbor, so bili glasovi jakostno umirjeni in uravnoteženi, usklajeno so se dopolnjevali med seboj, da bi zajeli duhovno noto poustvarjajoče glasbe. Tako v skupnem nastopu vseh kot v pripovedi evangelista smo zaznali diskretnost in delikatnost duhovno poudarjene izvedbe. Nika Gorič je kot solistka izstopala z gracilnim, a močnim in izčiščenim glasom, s katerim zna izraziti vse nianse. Spremljava odlične flavtistke Eve Nine Kozmus je bila izrazna in izpovedna, s pravo mero dinamičnega razpona. Posebni šarm je imel Koncert za dva čembala v C-duru, BWV 1061, ko sta nastopila Marko Hatlak in pianistka Aleksandra Pavlovič. Zanimivo je bilo prisluhniti njunemu pariranju, kljub krhkosti harmonike sta si sledila in oblikovala zgoščen dialog, poln iskrivosti in lucidne igre, ki je zvenela ob bogati izraznosti glasov. Njuna izvedba je bila tekoča in uravnotežena, dikcija taktna, zvok pa diskreten in poln. Lirično ujemanje obeh glasbil se je odlikovalo po izčiščeni in virtuozni Hatlakovi igri, ki jo je zvočno dopolnjeval klavir. V posluh sta nam predajala briljanco Bachovega uma in njegovo glasbo v vsej njeni kompleksni preprostosti.

Izbor arij in zborov iz Pasijona po Mateju, BWV 244 je pokazal vse kvalitete veličastnega dela. Pevci so ga udejanjili v pravem zagonu in z umirjeno noto, brez odvečnega patosa. Z arijo je blestela Bernarda Fink. Njena interpretacija je podajala optimalno čustveno pretresenost, ki se nas je dotaknila v vsej svoji izpovedni moči in dramatičnem loku. Nežna spremljava je njeno petje mehčala in hkrati dajala njenemu močnemu glasu žlahtno globino. Glasovno se je razdajal tudi Marcos Fink in se pri tem opiral na besedilo. Kot evangelist Matej je nastopil tenorist Domen Vurnik, čigar interpretacija je dala pasijonu pretresljivo noto, ki so jo stopnjevali pevci obeh zborov. Zbora sta bila poenotena, vsi pevski glasovi so prišli lepo do izraza, barvna paleta spremljajočih glasbil pa je dodatno bogatila zvok. Med izvajalci velja omeniti violinistko Jeleno Pejić, ki je pokazala izbrani posluh tako za solo kot komorno igro. Izkazal se je tudi kontrabasist Stevan Jovanović s krajšim solom ter umirjeno in mehko igro.

Zaključna Arija iz Goldbergovih variacij, BWV 988 je bila v Hatlakovi interpretaciji prava mojstrovina. Ponovno je razkazal svoje virtuozno znanje in izjemni občutek za Bachovo glasbo, kar je rezultat poglobljenega študija. Koncert je zasluženo požel ovacije. Zasnovan in izveden je bil veličastno in z umetniki, ki so se resnično poglobili v Bachovo glasbo.