Iz moje poslušalnice: Mateja Gašperin

Torul – Try (In Whole, 2012)

Mateja: Predstavniki domačega synthpopa, ki se poigravajo z zvokom »krasnih osemdesetih let prejšnjega stoletja« in mu dodaja svežino modernosti. Nekaj zasanjanega, pomirjujočega in malce temačnega je na njih.

Silence – Surrender (Vain – A Tribute to a Ghost, 2004)

Mateja: Album, ki je ob enem poklon Mateju Smolniku in osebno izpovedna pesem, ki nagovori najgloblji in najbolj skrit del duše, za katerega sploh nisi vedel, da ga je potrebno nagovoriti. Album ob katerem začutiš težo celotnega sveta, dobiš majhen vpogled v doživljanje nekoga tretjega in se hkrati soočiš sam s sabo.

Ecliptic - Time to Leave the Party (The Path of 01, 2019)

Mateja: Drzen, drugačen, dinamičen. Jazz, ki bo navdušil tudi tiste, ki pravijo, da jazza ne marajo. 

Jegulja – Exit Sandman (Exit Sandman, 2020)

Mateja: Istoimenska skladba, ki je 'homage' vplivom, s katerimi so člani rastli, a s tem tudi jasno nakazujejo samostojno pot, po kateri morajo iti. Gre za skladbo, pri kateri prepoznamo konstruktivni moment uporništva, gonilne sile, ki omogoča razvoj. To pa je sporočilo, po katerem je vredno živeti.

Jernej Zoran – Antares (What Happens If I press This Button?, 2021)

Mateja: Aktualni Jernejev popolnoma inštrumentalni izdelek, ki mi je izjemno blizu tudi iz subjektivnih razlogov. Obvezno poslušanje za vse ljubitelje art rocka in osupljivih solaž.