Filozofija v matrici VI: Filozofija in glasba

Četudi je glasba v sodobni urbani krajini bolj kot ne vseprisotna in jo običajno hipoma prepoznamo, ko jo zaslišimo na kateri izmed sodobnih naprav za predvajanje glasbe, na odru ali ulici, jo kot pojem težje definiramo. Kot pojem ostaja izmuzljiva. Morda je zajetje njenega bistva, ki je v domeni slušnega izkustva, s pojmovno mrežo racionalnega jezika vnaprej obsojeno na neuspeh ali vsaj na kompromis.

Vsebina, pomen in funkcija glasbe se spretno prilagajajo vsakokratnim estetskim vrednotam, pogojem ustvarjanja in družbenim zahtevam. Glasbo tematizirajo številni filozofi: Platonova harmonija, Descartesova akustika, izjemnost glasbe pri Schopenhauerju, je le nekaj navedb iz zahodne tradicije, filozofijo glasbe pa gojijo tudi v drugih kulturah. Klasični skladatelji in drugi glasbeniki se zgledujejo pri filozofskih besedilih, pa tudi filozofi so skladali glasbena dela, med njimi Nietzsche in Adorno.

Vendar se glasba kot filozofska tema vzpostavlja vedno znova z negovanjem spraševanja o njej: Kaj je glasba kot izkustvo in predmet? Je to sploh smiselno vprašanje? Kakšno je razmerje med glasbo, njeno notacijo in jezikom? Kdo je avtor glasbenega dela? Kakšna je razlika med uprizorjeno in posneto glasbo? Med izvajalcem in poslušalcem? Skladanjem in improvizacijo? Glasom in tišino? Kako vrednotimo glasbo? Ali jo lahko razumemo neodvisno od njenih družbenih pogojev?

V tokratni ediciji pogovornih večerov Filozofija v matrici se bodo sogovorniki, ki vsak na svoj način združujejo in povzemajo obe disciplini, lotili stičišč filozofije in glasbe skozi izkušnje in delo:

· dr. Maja Bjelica, raziskovalka, Inštitut za filozofske študije, ZRS Koper,

· dr. Špela Trošt, producentka, Zavod Sploh, Via Negativa,

· Boštjan Simon, saksofonist,

povezuje Katja Utroša.

Dogodek se bo prenašal v živo na FB strani društva: https://www.facebook.com/Slovenskofilozofskodrustvo