31.03.2020
Iz moje poslušalnice: Vita Mavrič
Za današnji dan je svoj izbor, ki v prvi plan postavlja pomen interpretacije, podala diva slovenskega šansona.
Marko Brecelj - Škandal v rdečem baru (Cocktail, 1974)
Vita: Kultni album! Markova interpretacije zareže globoko, globoko!
Jani Kovačič - Song (Asfaltni otroci, 1991)
Vita: Tale je bila pa težka! Kako izbrati en sam njegov song, kajti vse kar je ustvaril je unikatno v vseh ozirih. Njegov opus je nesmrten! Bard, protestni pevec, kantavtor, poet, pisatelj, filozof... Iskreno ga občudujem. Dovolj je, da prisluhnete besedilu in njegovi pretresljivi interpretaciji.
Buldožer - Život, to je feferon (Pljuni istini u oči, 1974)
Vita: Pljuni istinu u oči je vinilka, ki ne more več na noben gramofon, saj bi uničila še tako kakovostno iglo. Preposlušala sem jo v rani mladosti tolikokrat, da je povsem uničena in je danes le še spomin na mladost. Bila sem in ostajam velika občudovalka njihove ironije ter njihove vsesplošne norosti v izvedbah.
Majda Sepe - Kje je tista trava
Vita: Zeleno modra vinilka, ljubezen na prvi pogled in na posluh, že v rani mladosti. Zaradi nje sem se zaljubila v šanson. Še danes se zasolzim ob poslušanju te pesmi. Z leti postaja vse bolj resnična. Uf!
Frane Milčinski Ježek – Nedeljski obiski v blaznici
Vita: Družinska anekdota pravi, da sem vsakič, ko sva z mojo staro mamo ob nedeljah zvečer na radiu poslušali oddajo Marjana Kralja padla v tako nepopisen jok, da so me morali domači miriti, če je v oddaji predvajal Ježka. Zaznamoval je mojo življensko pot, a to je predolga zgodba, dolga eno celo življenje ... Prisluhnite, kdo razen njega še zmore tolikšne dramatike?
Iz uredništva:
Vita Mavrič je nezamenljiv obraz slovenkega šansona, pevka, igralka in še marsikaj. Slovensko sceno je nepozabno zaznamovala tudi kot gonilna sila za nekoč ključnima platformama za domači šanson - kabarejskim gledališčem Cafe Teater in mednarodni festival La Vie en Rose. Prav pred kratkim je izdala album Nokturno žlahtnih duš, iz katerega je tudi pesem Ljubezen moja.