Gregor Tomc: Iz moje poslušalnice

Gregor: Slovenski rock sem začel poslušati sredi 70. let prejšnjega stoletja, ko so pri nas pojavili prvi glasbeniki, ki so znali tuje avtorje ustvarjalno prežvečiti, čeprav na mojo žalost niso žvečili tistih, ki sem jih rad poslušal sam (bil sem fan glitter rocka, predvsem Roxy Music). Dvajset let kasneje je rock žanr tako na lokalni kot na globalni ravni opešal, stranska posledica tega pa je, da sem se počasi prelevil v nostalgičnega poslušalca 'starih prdcev'. Na svoji top listi petih 'starih prdcev' iz Slovenije iz občutka spodobnosti nisem upošteval bendov, pri katerih sem imel nekoč sam prste vmes.

Marko Brecelj: Škandal v rdečem baru (Coctail, 1974)

Gregor: Vse, česar se je lotil, je bilo vrhunsko: kantavtor na Cocktailu, progresivni rocker z Buldožerji in kabaret Duo Zlatni zubi s Feom.

Niet: Ritem človeštva (Srečna mladina, 1984)

Gregor: Na ravni najboljšega svetovnega pop punka 80. let, le da oni za razliko od Green Dayev ali Offspringov v svoji najbolj ustvarjalni fazi niso prišli do plošče. Kaj takšnega je bilo mogoče  samo v provincialni Sloveniji.

Laibach: Sredi bojev (Laibach, 1985)

Gregor: Industrijski rock, ki ga je navdihnil slovenski punk. Tako silovit začetek, da ga kasneje niso več nikoli dosegli ali presegli.

Magnifico: Hir aj kam hir aj go (Export Import, 2004)

Gregor: Ob Goranu Bregoviću iz Sarajeva je najboljši balkanski etno glasbenik Robert Pešut iz Ljubljane. Kulturni trn v peti vseh klenih srednjeevropskih  Slovencev.

Siddharta: Klinik (Nord, 2001)

Gregor: Doza čistega rock po meri poslednje generacije lokalnih rockerjev. Če že tonemo, potonimo s plapolajočimi zastavami.

Iz uredništva:

Gregor Tomc, ki ga štejemo med začetnike pankovske subkulture, je profesor na oddelku za kulturologijo FDV v Ljubljani. Leta 1977 je s Petrom Lovšinom ustanovil skupino Pankrti, 1991 pa heavy metal band Bombe s Sašem Boletom.