Ludistična premetanka

Kdo so ti kuštravci, ki se navihano lotevajo rock muzike in ji s polno mero nagajivosti, svojeglavosti in tudi naivnosti vračajo prepotrebno dozo subverzivnosti in nepredvidljivosti, povrh pa so še tako predrzni, da se ne ve, ali mislijo zares ali se samo šalijo? Opravka imamo z ludisti BibliBan, ki ošabno in hedonistično križajo in meljejo rockovske obrazce, jih nebrzdano predelujejo in gnetejo v igrivi kolaž, ki grmi kot antiprodukt v primerjavi s sofisticiranimi, modnimi in za lase privlečenimi neo- in retrorockovskimi pojavi. Seveda tudi oni izhajajo iz bogate rockovske zakladnice, vendar z ironijo in kancem nujnega ikonoklazma brzopeto, duhovito in nepretenciozno ustvarjajo konfuzno, dražljivo in provokativno rock muziko. Ves čas hodijo po robu prepada in se ne ozirajo za trendi, ampak prostodušno in spontano streljajo svojo (kon)fuzijo punka, ki se ga ne da postaviti v kategorijo everything goes, ker ima rep in glavo. Pri tem so presenetljivo gibki, kar je v teh togih časih redkost. Komično mletje in nepredvidljivi trki se odvijajo skozi vseh štirinajst komadov brez večjih krčev in prav nič posiljeno. Vsak komad zase premore obilo zabavnih trenutkov, zapletov in razpletov samoglavo z zbrkljane muzike, ki kaže osle dobršnemu kosu novodobne pocukrane indie-rock produkcije.

Mladi trio BibliBan iz Slovenj Gradca je nase opozoril z osvojeno Špil ligo v sezoni 2021/2022 in nato z uvrstitvijo v karavano Klubskega maratona 2022. Takrat še dijaki in danes študenti, so že zgodaj zabredli v rockovsko zmešnjavo, ki so jo pilili skozi čas, in to fazo dozorevanja so zakoličili s tretjim in zadnjim prvencem Na, Na, Na Crazy!. Pred njim so namreč že objavili debitantski album, ki pa so ga umaknili iz obtoka, nato je sledil živi prvenec Live! Kurdirektion, posnet januarja 2024 v Bad Ischlu v Avstriji. Aktualni uradni prvenec je bil posnet v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec pod taktirko Aleša Gangla in je izšel oktobra lani v samozaložbi. Z njim so pospremili svoj preboj med najbolj vroča mlada imena našega (sub)kulturnega glasbenega podtalja, v kratkem pa bo doživel objavo tudi na vinilu pri založbi KAPA Records, ki je v začetku februarja sporočila, da je vzela BibliBan pod svoje okrilje.

Ko nova plošča med poslušanjem prebudi željo, da po dolgem času povlečeš s police dobro staro ploščo in si jo zavrtiš na gramofonu, to veliko pove tudi o tej novi. Na, Na, Na, Crazy! z nabritim in prostodušnim rokanjem Korošcev me ni nagovorila, da bi šel poslušat velikane, kot so Motörhead ali AC/DC, ampak sem segel po prezrtih rockovskih obskurnežih, a pravih malih biserih eksplozivnega rokanja izpred četrt stoletja, Quadrajets in Tight Bros From Way Back When, ki se fino prilegajo mladcem s Koroške. Tako sem iz garaže spominov privlekel Pay the Duece iz leta 1998 in Lend You a Hand iz leta 2001 ter med poslušanjem ugotavljal, da so bili koroški stonerji Britof, garažar Matthias von Stumberger in psihedeliki Uryan zagotovo pomemben vzvod in vzor še mladoletnim fantom iz BibliBan, ki pa se še zdaleč niso samo zgledovali, niso se zadovoljili z ortodoksnim punkrockom, kaj šele posnemanjem. Na neki način so segli dlje, saj se v njihovem eksplozivnem koktajlu krešejo tako prebliski stonerja, (black) metala, (post)hard cora, garažnega rocka, noise rocka, hard rocka, art- in avantrocka, starega in novega, progresivnega in eksperimentalnega rocka kot tudi izleti v country, reggae, psihedelijo in no(w) wave. Ta vratolomni bend je po ponorelosti blizu zgodnjim Butthole Surfers, ki Slovenjgradčanom kot pravšnjim nudijo Shah Sleeps In Lee Harvey's Grave v predelavo, ta pa s svojim razgrajanjem spomni na mlajši angleški tandem Slaves, ki danes deluje pod imenom Soft Play. 

Neobremenjeni Slovenjgradčani ves čas skačejo iz predvidljivih okvirov, norijo in ne mirujejo, obračajo stvari na glavo, trgajo in na novo lepijo konfuzne, hudomušne in odbite teatralične songe, pravzaprav divje, konfuzne premetanke. Nabite so s fabulo, absurdom in burlesko, strežejo obilico razposajenih obratov in presenetljivih skečev, ki bi jih lahko pripisali politično nekorektni šoli Beavisa & Butt-Heada. Pri tem ni mogoče preslišati drzne vokalizacije, ki ob angleščini in slovenščini poseže še po nemščini in francoščini, vendar bolj kot večjezičnost izstopa jezikava ost raztegljivega glasovnega diapazona, ki z večglasjem dramo še stopnjuje. Duhovitost in strupeni sarkazem komade odneseta v objem Tiger Lillies in Primus, razbije se kakšen metalski dovtip, pocukran s country ali reggae štimungo, predrzna odrezavost pa nas potisne ob takšne robnike, kot so (bili) japonski Ruins in Melt-Banana ali ponorela združba bendov okoli založbe Skin Graft, da o kakem ekstatičnem križancu brazilskega hard cora z evropskim rockom v opoziciji ne govorimo. 

V aktualnem kontekstu lahko trio BibliBan postavimo ob bok domačim sodobnikom Svojat in Kavasutra, je pa v njegovem razgrajanju kar nekaj genov, ki pričajo o daljnem sorodstvu z Žoambo Žoet Workestrao, Absent Minded in Crazed Farmers. Pristnost in prvinskost sta skupaj z razpuščenostjo in naivnostjo nosilni odliki te koroške trojke, ki jo nosi posthardkorovska karma, s katero v BibliBan razbijajo preverjene formule in šablone. Ves čas hodijo po robu prepada in se ne ozirajo za trendi, ampak prostodušno in spontano streljajo svojo (kon)fuzijo punka, ki se ga ne da postaviti v kategorijo everything goes, ker ima rep in glavo. Pri tem so presenetljivo gibki, kar je v teh togih časih redkost. Komično mletje in nepredvidljivi trki se odvijajo skozi vseh štirinajst komadov brez večjih krčev in prav nič posiljeno. Vsak komad zase premore obilo zabavnih trenutkov, zapletov in razpletov samoglavo z zbrkljane muzike, ki kaže osle dobršnemu kosu novodobne pocukrane indie-rock produkcije.