19.09.2024
Mrvice spomina / Kantavtorske kvante: Glasbeni abraham Milana Kamnika
Letos mineva 50 let od prvih posnetkov Dua KORA. Kantavtor Milan Kamnik ob tem jubileju pripravlja veliki koncert s posebnimi gosti.

Glasbena pot Milana Kamnika se je začela, ko je za birmo od sestrične dobil prvo kitaro, ki je postala njegov edini in glavni instrument. Pozneje je po vzoru Boba Dylana začel igrati tudi ustno harmoniko. Vseskozi je ostal samouk, za note še vedno pravi, da so zanj hieroglifi. V sedemdesetih letih je začel pod vplivom folk glasbe skupaj s Tonijem Apohalom (1958 - 2002) ustvarjati v Duetu Kora. V devetdestih letih se je podal na samostojno glasbeno pot. 12.oktobra bo izšel 2LP ACcoustic - The best Of. Koncert so posneli oktobra 2022 v ravenskem klubu Kompleks. Na ta dan izide tudi novi, po vrsti deseti album Štou je pa štk, štk je pa štou, ki ga je Milan posnel z domačimi glasbeniki. 12. oktobra bo tudi jubilejni koncert, kjer bo Milan Kamnik Band gostil mnoge goste (Ditka, Hedera Vento, Karantanke, Borut Mori, Mitja Novak, Vlado Poredoš, Koroški Brass Band, Tomaž Apohal, Dimme & Pedenjpedi) v Večnamenski dvorani v Kotljah z direktnim prenosom na Radiu Prvi.
Ali drži, da obstaja povezava med Duom Kora in Kora barom?
Drži, vendar samo zaradi piva. Kadar sva prišla s Tonijem v Ljubljano, sva zavila v Kora bar. Sicer je pa KORA okrajšava za KOroška RAvne.
Sprva ste ustvarjali v velenjskem bendu Vitamin. Nato sta s pokojnim Tonijem Apohlom ustanovila skupino Kora. Nam lahko poveste kaj več o tem popularnem koroškem duu?
Skupini Vitamin sem se priključil potem, ko sem ugotovil, da se bodo sobotni plesi v ravenski kavarni, kjer je ansambel KORA nekaj let igral, počasi končali. Duo KORA je bil pa najprej Duet Izvir. Ko sva leta 1975 prišla v finale Slovenske rock selekcije, je bil tam tudi ljubljanski bend z istim imenom, zato sva se preimenovala v duet CORA (po eni kitari iz nekega kataloga ), zatem pa v Duet KORA. Prvi posnetki so nastali leta 1974 za Radio Maribor. Prvi nastop na Popevki Vesele jeseni je prinesel tri zlate klopotce, zatem sva na tem festivalu nastopila še nekajkrat. Zatem so sledili nastopi na Slovenski popevki, na Opatijskem festivalu in na festivalu Revolucija in glasba. Leta 1980 je za Založba kaset in plošč RTV Ljubljana izšla mala plošča Je še kdo srečnejši kje, zatem pa še dve kaseti.
Na Festivalu narečnih popevk ste izrazili nestrinjanje s festivalsko politiko. Kako to?
Festival narečne popevke je bil prava priložnost za izvajalce, ki smo hoteli peti v svojih narečjih. Če ne bi šlo za nagrade, bi bilo vse skupaj veliko bolj sproščeno. Velikokrat se je pokazalo, da so bile pesmi, ki niso prejele nobene nagrade, veliko bolj popularne od tistih nagrajenih. Enkrat sem predlagal, da bi moral biti festival vsako leto v drugi pokrajini. No, potem je festival počasi ugasnil.
Kdaj ste se podali na samostojno glasbeno pot?
Potem, ko je Toni povedal, da zaradi zdravja ne more več nastopati (takrat sva izdala drugo kaseto Rad mam pir), je bilo težko. V nekem trenutku bi zabrisal kitaro skozi okno, vendar sem se odločil, da grem naprej. Potem sem leta 1996 v Zagrebu posnel prvi album Dolina smrti.
Vodili ste tudi klub Levi devžej poimenovan po pripovedi Prežihovega Voranca. Kdaj je deloval in kdo je nastopil?
Klub Levi devžej na Prevaljah je deloval med leti 1989 - 1992. Imel sem prvi glasbeni abonma na Koroškem. Nastopajočih je bilo toliko, da ne morem vseh našteti, Josipa Lisac, Arsen Dedić, Zdenka Kovačiček, Bojan Adamič, Hans Theesink, The Platters, Peppino Principe, Plava trava zaborava, Pohorje Express, Tomaž Pengov ...
Do Lovra Kuharja gojite poseben odnos, uglasbili ste tudi nekatera njegova dela ...
Sem ponosen Korošec. Literarna podlaga Vorančevih del je pomembno vplivala na moj glasbeni izraz, kakor tudi monodrama Mitje Šipka Svetneči Gašper (po noveli Pot na klop). Zato na svoj način ohranjam koroško narečje. Že zdavnaj sem izjavil, da brez narečja ni jezika. Tudi od poslušalcev je odvisno, kakšno glasbo poslušajo. Kako bomo ohranili slovenski jezik? Brez narečja ne bo šlo!
Kje boste obeležili 50-letnico delovanja. Jo bo pospremila tudi izdaja?
Veliki koncert bo 12. oktobra v Večnamenski dvorani v Kotljah. Na dan koncerta izide moja prva vinilka in to kar dvojna The Best of Acoustic, kakor tudi nov album (CD) Štou je pa štk, štk je pa štou (To je pa tako, tako je pa to) z novimi skladbami.
Vaša hčerka Mojca je tudi glasbenica. Na jubilejnem koncertu se vam bo na odru pridružila s skupino Hedera Vento. Ste jo vi navdušili za glasbo?
Če jabolko ne pade daleč od drevesa, potem ja. Mojca je interpretatorka kulturne dediščine, na kar sem izjemno ponosen. Tudi nov album Korenine so je v celoti produkcija nje in partnerja Aljaža.