Po zgodovinski sezoni – veliki naslovi

Kako so se časi, no, ne nujno spremenili. Najprej prilagodili, potem pa »zmagali«. Še pred sezono 2020/21 je bila v SNG Maribor napoved negotova. »Smo v zelo težki situaciji, ne vemo, kaj in kako bo, zaposleni so svoje delo opravljali zelo dobro, pripadni so, močno so si želeli novega zagona,« je poleti 2020 pojasnjeval Danilo Rošker, direktor SNG Maribor. Zdaj se je na koncu predstavitve nove sezone nazdravilo s penino. In to z razlogom, saj je Rošker med novinarsko konferenco ponosno rekel: »Le upamo lahko, da bo prihodnja sezona (vsaj) takšna kot letošnja. Imeli smo najuspešnejšo sezono! Presegli smo celo ne le obisk iz sezone 2017/18, ampak najboljšega sploh, dosegli vse zastavljene cilje in dvignili umetniške standarde.« 

Velike zgodbe in sto let Ondine Otta Klasinc

Kam po zgodovinski sezoni? Sezona 2024/25 bo sezona velikih naslovov. Kar nekaj razprodanih predstav utegne biti, je napovedal Rošker: »Z ekipo, s katero delamo in dihamo skupaj že dolgo časa, smo zasnovali ambiciozno, drugačno sezono z velikimi zgodbami.« 

Direktor je izpostavil, da SNG Maribor v prihodnjem letu sicer čaka celovita energetska sanacija, ena večjih investicij za izboljšanje pogojev tako za zaposlene in nastopajoče kot za občinstvo. »Umetniški program bo čim manj prikrajšan, saj bo večina dela potekala poleti. Obeležili bomo pa tudi sto let rojstva Ondine Otta Klasinc, po kateri se imenuje naša največja dvorana.« 

Maribor je mesto velikih naslovov

Operno (štiri premiere) in koncertno (štirje koncerti v Simfoničnem ciklu, v komornem ciklu Carpe Artem pa šest) sezono bodo v Operi SNG Maribor zaznamovale največje glasbeno-gledališke stvaritve. Takšna je zasnova za umetniškega direktorja Opere, Simona Krečiča. »Kot sem začutil v svojih polnih desetih letih v tem gledališču, je Maribor mesto velikih naslovov. Velik naslov vedno pritegne ne le veliko publike, ampak se vedno dobro obnese. Tudi naš oder je velik, naše scenografije in kostumografije so velike in bogate. In če smo se v letošnjem letu poklonili velikanu Pucciniju, doslej že izvedenemu s štirimi naslovi, se zdaj posvečamo velikim likom in naslovom ostale literature. Posegamo tudi po literarnih delih, ki imajo večjo težo, pa v operi morda niso tako znana.« 

Sezono bo odprla Donizettijeva ikonična opera Lucia di Lammermoor (premiera 4. oktobra, dirigent Ivan Hut, režiser Giulio Ciabatti), eno najžlahtnejših del poznega italijanskega belcanta, ki v Mariboru že dolgo ni bila na sporedu. Krečič je izpostavil glavno vlogo z Nino Dominko, ki »prihaja iz našega okolja«. Posebna obletnica se obeta 29. novembra, ko se bo točno na jubilejni dan zaključilo letošnje slavnostno obeleženje stote obletnice smrti velikega opernega genija Puccinija z njegovo zadnjo opero, Turandotom. Vlogo Liu bo odpela domača Nika Gorič, kot jo je označil Krečič. Ta bo del zasedbe tudi v letošnjih treh izvedbah Operne noči (31. maja v Mestnem parku v Mariboru, kasneje še na Ptuju in v Murski Soboti). 

Otello prvi, Hamlet drugi 

Leto 2025 bo z dvema deloma najprej pripadlo velikemu Williamu Shakespearju. Najprej z Otellom iz poznega obdobja Giuseppeja Verdija (premiera 7. februarja, dirigent Valentin Egel, režiser Guy Montavon), ki že dolgo ni bil na mariborskem sporedu. Krečič ne dvomi v blestečo glavno vlogo v izvedbi Sabine Cvilak. »Drugo delo bo Hamlet (premiera 9. maja, dirigentka Mojca Lavrenčič) v manj znani francoski operi Ambroisa Thomasa, ki je zelo, zelo lepa. Takšna bo tudi postavitev. Prihaja še drugo novo režisersko ime za nas, Frank van Laecke.« 

Ob rednem abonmajskem programu bo na sporedu še Mož, ki je ukrotil strelo skladatelja in libretista Roberta Mračka (premiera 24. oktobra, režiser Jaki Jurgec, dirigent Iztok Kocen). »Naš hišni projekt z našo avtorsko ekipo. Gre za glasbenogledališko uprizoritev za mlade o Nikoli Tesli, kot odzven naše premiere Nikola Tesla izpred dveh let.« Na sporedu bodo tudi ponovitve iz preteklih sezon, in sicer Carmen, Planinska roža, La Traviata, Čarobna piščal, Tosca, Lastovka in Don Carlo. 

Štirje koncerti, novi deli Igorja Majcna in Tomaža Habeta

Simfonični cikel prinaša štiri koncerte. »Kvantitativno jih morda ni veliko, so pa programsko zelo atraktivno zasnovani,« se je glasil Krečičev uvod v koncertni cikel. Prvi koncert (11. september) bo otvoritveni koncert Festivala Maribor 2024 z deli Maxa Schönherreja (Plesi iz Avstrije), Wolfganga Amadeusa Mozarta (Simfonia concertate v Es-duru) in Antonína Dvořáka (Simfonija št. 9). Dirigent bo Mate Bekavac, solista pa Barnabas Kelemen (violina) in Katalin Kokas (viola). Na drugem koncertu (23. januar) bo pod dirigentskim vodstvom Ivana Huta predstavljeno novo delo Igorja Majcna, sledila bosta Wolfgang Amadeus Mozart (Koncert za klavir in orkester št. 21 v C-duru) in Ludwig van Beethoven (Simfonija št. 5. v c-molu). Tretjemu koncertu (20. marec) bo dirigirala Mojca Lavrenčič, v uvodu bo zazvenela Sinfonia per archi Uroša Kreka, sledila pa bosta Joaquin Rodrigo (Koncert za zabavo za kitaro in orkester) in Franz Schubert (Simfonija št. 5 v B-duru). Simfonični cikel bo sklenil četrti koncert (10. april), kjer bo dirigent Krečič, v uvodu pa bo predstavljeno novo delo Tomaža Habeta, ki mu bosta sledila Peter Iljič Čajkovski (Koncert za violino in orkester v D-duru) in Modest Musorgski (Slike z razstave). 

SNG Maribor prireja tudi dva koncerta za mlade ter tradicionalni božični koncert (17. in 18. december), božično-novoletni koncert (20. decembra v Mariboru, 27. decembra v Cankarjevem domu) in Operno noč 2025. 

Komorni cikel s šestimi simbolno poimenovanimi koncerti

Poleg tega bo na sporedu zvesti komorni cikel Carpe artem, ki nastaja v koprodukciji z Društvom za komorno glasbo Amadeus. Zagotovili so si šest datumov, da predstavijo Pot prijateljstva (6. november), Vrt simbolov (25. november), Sprehode v času (2. december), Majhne pogovore (27. marec), V objemu romantike (9. april) in Ples krokijev (14. maj). Vsi koncerti komornega cikla bodo v Kazinski dvorani. 

»Ob poletnih gostovanjih in koncertih na prostem nas čaka velika, lepa in dolga sezona,« je sklenil Krečič.