Policijski orkester na božično novoletnem koncertu 2021

Na dveh zaporednih koncertih v Slovenski filharmoniji je na tradicionalnem božično novoletnem koncertu nastopil Policijski orkester. Ne sam, pač pa skupaj s svojim umetniškim vodjem in dirigentom Nejcem Bečanom, pevskima solistoma Nuško Drašček in Matjažem Mrakom, koncertna mojstra pa sta bila Franc Maček (klarinet) in Tomaž Podlesnik (trobenta). Prireditev je vodila Bernarda Žarn. V veliki zasedbi pihalnega orkestra, to je godbi za simfonična pihala, trobila, tolkala in godala, smo slišali izvirna in prirejena dela, ki so jih podpisali tuji in domači skladatelji ter aranžerji. Poleg protokolarne glasbene dejavnosti in operativnega dela pihalni orkester slovenske Policije, ustanovljen leta 1948, posebno pozornost posveča prav slovenski glasbi. Tokrat ji je bila namenjena polovica sporeda. Ansambel se je ponovno prikazal v dobri luči in postregel z odličnimi interpretacijami tako različnih glasbenih dramaturgij.

Ansambel je že s svojim začetkom, priredbo Nemca Jörga Murschinskega Preludija in poloneze iz opere Božična noč (1895) Rusa Nikolaja Rimskega Korsakova takoj razprl vsa svoja simfonična jadra. V nadaljevanju je orkester še vedno ostal na odru sam, tokrat za petstavčno izvirno delo Holandca Johana de Meija z naslovom Klezmer Classics. Očitno je avtorja navdihnila judovska ljudska glasba. Vse to je skladatelj zavil v težavno kompozicijo in inštrumentacijo, ki pa so jo naši izvajalci zmogli do potankosti. Solista Nuška Drašček in Matjaž Mrak sta nato odpela priredbi Lojzeta Krajnčana, in sicer Privškovo in Petercovo Tvojo ter Beli božič Američana Irvinga Berlina. Še ena aktualna priredba J. Straussa, Bei uns z'Haus (Pri nas doma) Dunajčana Hansa Kliementa, pa je opozorila na izjemno dirigentovo in orkestrovo ritmično izdiferenciranost tega lepega, a zagonetnega dunajskega valčka. Ta je zagotovo čisto nekaj drugega od valčka, ki ga imamo v zavesti mi, Slovenci. Vse skupaj še dodatno začinijo številne agogične, tj. ritmične spremembe: (pre)veliko je prehitkov in zadržkov. Sledil je še en pevski duel, Bečanovi priredbi popularne Gershwinove 'S Wonderful (N. Drašček) in Save the Last Dance Doca Pomusa (M. Mrak). Tu sta bila glasova morda malce preveč ojačana ob podobno dvignjeni akustiki orkestra. Nejc Bečan je priredil tudi inštrumentalni intermezzo, in sicer Zlati prah Jožeta Privška. V zadnjem pevskem nastopu solistov sta oba pevca nastopila v čisto pravih duetih s pihalnim orkestrom, slišali smo namreč Nasloni se name (Mojmir Sepe) in Naj sneži Jula Styna v Kranjčanovi priredbi. Potem je sledil orkestralni zaključek z Američanom Jamesom Lordom Pierpointom in njegovim najpopularnejšim delom, Jingle Bells (Cin cin cin zvončki pojejo).

V vseh treh dodatkih je Policijski orkester s svojim dirigentom in vodjem, ki je bil ta večer očitno dobro razpoložen, izvedel tri skladbe slovenske provenience: najprej 5. stavek Severozapadno in malo noro iz osemstavčne Suite za pihalni orkester Bojana Adamiča, nato Židano marelo, eno od značilnih koračnic Vinka Štrucla, in nazadnje najbolj popularno Straussovo Koračnico Radetzky. Ansambel se je ponovno prikazal v dobri luči in postregel z odličnimi interpretacijami tako različnih glasbenih dramaturgij.