Portret nove glasbene generacije: Sabina Gruden

Mezzosopranistka Sabina Gruden je magistrirala iz petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Barbari Jernejčič Fürst. Kot solistka je sodelovala pri izvedbah J. Haydn: Missa in tempori belli (dirigent Aleš Makovac), G. Rossini: Petite messe solennelle (dirigentka Romana Rek), G. B. Pergolesi: Stabat mater (dirigenti Anass Ismat, Peter Gojkošek, Janja Dragan Gombač), J. S. Bach: Johannes passion (dirigent Marko Vatovec). Sodelovala je na mednarodnem seminarju za skladatelje z izvedbo Madrigalov dell'Estate prisotnega skladatelja Stephena McNeffa, nastopala s komorno izvedbo (mezzosopran, flavta, klavir) kantate skladatelja Rajka Maksimovića Možda spava, v okviru koncertov Marina Horak in prijatelji, ter nastopila na Solističnem recitalu Akademije za glasbo Ljubljana. Kot solistka je pela pri koncertni izvedbi svetovne premiere opere Vojna in mir Larryja Coryella (dirigent Simon Dvoršak), s ponovitvami v Zagrebu in Kalugi – Rusija (dirigent Sergej Tararin).

V SNG Opera in balet Ljubljana je nastopila z vlogo čarovnice v operi Petra Šavlija Pastir (dirigent Igor Švara) in v mini operi Dominika Steklase: Padli (dirigent Dominik Steklasa).

2014 je na mednarodnem tekmovanju "Bruna Špiler" v Črni Gori prejela zlato priznanje, maja 2016 pa je prejela 1. nagrado in lavreat na mednarodnem tekmovanju »Lav Mirski« v Osijeku.

Pela je v operah: W. A. Mozart:  Čarobna piščal v vlogi tretje dame (dirigent Simon Dvoršak), Tom Kobe: Pod svobodnim soncem v vlogi Teodore (dirigent Aleš Makovac) ter Benjamin Britten: The turn of the screw v vlogi Mrs Grose (dirigent Simon Dvoršak).

Junija 2016 je nastopila v okviru koncertnega abonmaja z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana (dirigent Uroš Lajovic) in z orkestrom HNK Osijek (dirigent Filip Pavišić) na koncertu Lipanjska operna noć v Osijeku in Vinkovcih. Decembra 2016 pa je imela recital v okviru Mladi mladim v Slovenski Filharmoniji v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske.

Sabina o svojem delu razmišlja tako: »Menim, da je pri petju ključnega pomena iskrenost. Le tako lahko vsak pevec pove zgodbo pesmi na svoj način in se s tem dotakne poslušalca. Ustvarjanje združuje intelekt, emotivnost in empatijo. Za pevca je poleg fizične in psihične kondicije bistveno širjenje obzorja, ne samo na področju klasične glasbe, ampak glasbe na splošno, celotne umetnosti, splošne razgledanosti in ne nazadnje, kako biti človek.

Nenehno delam tako na umetniški kot tudi na osebni rasti. Najprej sem človek in le iz poznavanja same sebe in življenjskih izkušenj lahko rastem tudi kot pevka.

Rada se lotim različnih glasbenih projektov, od baroka do sodobne glasbe, saj je za pevca pomembno, da spoznava raznovrstne glasbene stile, njihovo raznolikost in s tem skrbi za razvoj in higieno lastnega glasu.

Prav posebno doživetje in užitek pa je zame poustvarjanje opernih del. V operi je naloga pevca, da svojo vlogo naštudira ne le glasbeno, ampak lik predstavi tudi karakterno, da lahko vloga na odru zaživi kot svoj človek. Sodelovanje v opernih produkcijah mi je v izziv in veliko veselje, saj združuje petje in igro.

Zelo pri srcu so mi tudi cabaret pesmi klasičnih skladateljev. Na videz zgledajo enostavne, a so precej kompleksne. Glavnega pomena je besedilo, ki velikokrat skače iz premega v pripovedni govor več oseb, pevec pa je v vlogi opazovalca. Besedilo natančno preberem, prevedem, razčlenim in ga poosebim. Glasbeno strukturiranost  in besedilo pesmi je potrebno tako dobro usvojiti, da si znotraj okvirov lahko  privoščim svobodo, da pesmi delujejo spontane in žive.

Petje ni prepevanje lepih melodij, ampak predvsem pripovedovanje zgodb, da lahko umetniško delo samo zaživi na odru. Tako iz umetnega nastane umetnost.«