Prišli so v miru

Bil je prav ta čas pred prvomajskimi prazniki, a resda pred 22 leti, ko sva s sošolcem v gimnazijskih klopeh pred poukom marksizma in socialističnega samoupravljanja debatirala o … med drugim o Laibach. Na moje vprašanje, v katerem filmu, točneje remaku, takrat nam znanih filmskih hitov bi najraje slišal to glasbo kot soundtrack, je odgovoril iz prve, brez premišljevanja: Ghostbusters! Nekaj sekund sva se le šokirano gledala in potem prasnila v smeh. Tisti pridušeni smeh, ki ni motil pouka in ki ga lahko opišeš le kot reakcijo na nekaj najbolj neumnega in nadrealno satiričnega. Na nekaj, kar se nikoli v resnici ne zgodi. Mar res?

Prejšnji petek sta Laibach in režiser Timo Vuorensola predstavila, če se bolj svobodomiselno pisateljsko izrazim in si dovolim umetniško širino, svoje »izterjevalce duhov«. V Kinu Šiška smo bili priče slovenski premieri filma Jekleno nebo in njemu pripadajočega glasbenega programa We Come In Peace skupine Laibach, ki je hkrati tudi avtor glasbe za omenjeni film. Film, o katerem je že dobre dve leti krožila tako spletna kot tudi filmska fama. Razen tehnološko izjemno dovršenih promocijskih napovednikov za film Jekleno nebo in razkritja zgodbe o vrnitvi nemških prebežnikov, ki so po koncu II. svetovne vojne svoje zatočišče našli na Luni (če smo bolj natančni, na temni strani Lune) in se sedaj vračajo na Zemljo, je bilo vse ostalo okrog projekta ovito v tančico skrivnosti. Razen če niste kot privrženec tako filma kot seveda skupine Laibach, ki je bila, roko na srce, največja promocijska vaba in inspiracija za Jekleno nebo, obiskali spletne platforme Wreckmovie in si z denarno donacijo priborili možnost sodelovanja pri nastanku filma. V tem primeru ste bili del fanovskih donatorjev, ki so po besedah režiserja Tima Vuorensola prispevali več kot milijon dolarjev v skupni proračun filma. Ta je na koncu znašal 7.5 milijonov dolarjev. Lepa številka.

Zanimivo bo spremljati številke filmskih kritik – za in proti znanstvenofantastični akcijski komediji. Osebno le upam, da romantično ljubezenski lunin zaključek filma Jekleno nebo ponuja nešteto možnosti za nadaljevanje filmske in hkrati glasbene franšize omenjenega projekta. Kajti sodeč po dveh zaporednih razprodanih filmskih projekcijah v petek in prav tako razprodanem koncertnem nastopu skupine Laibach, ki je sledil, se ni bati za prihodnost … zgodb z Lune.

Prav tako se ni bati, da bi skupina ostala brez svojega pomlajenega in, kot se je v petek še enkrat izkazalo, zvestega poslušalstva. Četudi je koncertna zamuda, ki je bila, kot vem, tehnične narave, zviševala tenzijo med obiskovalci (tako kot v starih časih, ko je bil nastop skupine pod vprašajem ali točneje pod jekleno roko državnih organov, ki niso razumeli tovrstne umetnosti), se je kasneje zvočno-lirično-vizualna mantra na odru odvila v najboljši obliki perfekcije in že skoraj pregovorne discipliniranosti zasedbe. Jasno, Laibach so prišli domov v miru, da na domači grudi zaključijo svojo mini turnejo We Come In Peace, ki se je začela na Finskem, Švedskem, Danskem ter nadaljevala v Franciji in Angliji, med drugim tudi skozi prostore Turbinske galerije Tate Modern. Nastop skupine Laibach v Kinu Šiška je potrdil njeno izjemno psihofizično kondicijo, ki je, četudi smo slišali in videli novo preobleko nam znanih zimzelenih skladb skupine in filmskih jeklenih avizov, odlična uvertura in napoved dveh novih diskografskih izdaj – dvojnega albuma Laibach Revisited ter An Introduction To… Laibach / Reproduction Prohibited, in zagotovo tudi naslednje koncertne turneje. Po ljubljanskem nastopu se je še enkrat potrdila in utrdila ugotovitev, da če danes govorimo o globalnem fenomenu skupine, je to le in zgolj zaradi njenih nastopov in diskografije. Klasična rockovska zgodba, kakor jo poznamo še iz časov Elvisa Presleyja. Ko izdaš ploščo, greš na turnejo. In ta je lahko maratonsko dolga ali izjemno kratka. Šteje le, kako dober si. Skupina Laibach je še kako dobra. In s svojo dobrohotnostjo prihaja vedno v miru. Kdor tega ne razume, naj si za pričetek ogleda blockbuster iz leta 1984 z naslovom Ghostbusters.