Purcell in Blow – britanski Orfej in angleški Amfion

Na stotine posnetkov obsegajoča diskografija, nepregledna množica nastopov, desetletja pristne komunikacije s tisoči poslušalcev, ki jih je očaral kristalno prosojni glas, naravno jasna dikcija, lahkotna in agilna koloraturna tehnika, izvirno ponotranjena interpretacija besedil in enkraten šarm odrskega pojava – gre za Emmo Kirkby, ki se je v zgodovino prebujene historične interpretacije stare glasbe zapisala kot pionirka, po mnenju BBC Music Magazin ena izmed desetih najvplivnejših sopranistk preteklega stoletja, častna doktorantka Univerze v Bathu pa še bi lahko naštevali ... Vendar besede težko opišejo tako vrhunsko in neponovljivo glasbeno doživetje, kot je spremljanje njenega petja v živo, sploh v intimnem vzdušju komornega koncerta in njej verjetno najljubšega repertoarja, angleške renesanse in baroka.

Z nič manj očarljivim, prefinjeno muzikalnim petjem in odrskim šarmom nas je prevzel basist Joel Frederiksen, ki se je v nekaj točkah predstavil tudi kot izvrsten izvajalec na lutnji. Tudi sicer pogosto na svojih solističnih nastopih predstavlja repertoar, pri katerem na lutnji spremlja lastno petje.

V njunih interpretacijah je v polnem sijaju zablestelo nekaj najlepših mojstrovin »britanskega Orfeja in angleškega Amfiona«. Med njimi je bilo nekaj duetov, denimo What can we poor females do? in A Dialogue between Thyrsis and Iris Henryja Purcella ter Enough, my Muse, of earthly things Johna Blowa, v katerih smo lahko sledili visoki ravni skupnega razumevanja in podajanja glasbene in pesniške vsebine obeh solistov, ki pa sta kljub temu ohranila svoj prepoznavni osebni slog in značaj.

Pevcema sta bila v oporo še dva izvrstna glasbenika, Axel Wolf na lutnji in Domen Marinčič na violi da gamba. Samostojno sta se predstavila z nekaj plesnimi stavki Johna Blowa ter pokazala zavidljivo inštrumentalno tehniko ter globoko poznavanje sloga. Oba sta izkušena solista in komorna izvajalca, nenazadnje je za Wolfom obsežna diskografija, za Marinčičem pa dolgoletno umetniško vodstvo Festivala Radovljica in zmaga na prvem mednarodnem tekmovanju iz viole da gamba v Cöthnu.

Celotni ansambel je na vrhunski tehnični in umetniški ravni izvedel zgledno sestavljen spored, katerega vsebina se je vila od invokacije muz in glasbe same do s humorjem pretkane naklonjenosti ljubezni in vinu. Jasen dramski lok so pred barvno bogato inštrumentalno kuliso predstavili poetičnost in pretresljiva intimnost glasu Kirkbyjeve, Frederiksonov temperament in šarm ter njun smisel za humor in pristni stik z občinstvom.

Tako se je v prisotnosti glasbene legende, ki je nastopila v izbrani družbi ter pred polnim Atrijem ZRC SAZU, uspešno začela že 5. sezona cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu.