Tekmovanje kraljice Elizabete

Med 30. aprilom in 26. majem je v Bruslju potekalo jubilejno, že 75. mednarodno glasbeno tekmovanje kraljice Elizabete. V pestrih petinsedemdesetih letih delovanja se je izoblikovalo in uveljavilo kot eno najprestižnejših in najzahtevnejših glasbenih tekmovanj v Evropi, namenjenih mladim izvajalcem in skladateljem (mlajšim od 30 let). Na njem se vsako leto izmenjujejo kategorije solo petja, klavirja in violine. Na letošnjem dogodku, posvečenem violini, se je strokovni žiriji predstavilo 78 kandidatov, med katerimi je bilo presenetljivo veliko glasbenikov iz Južne Koreje.

Tekmovanje, ki je potekalo v treh delih, se je v tednu med 21. in 26. majem zaključilo z nastopi dvanajstih finalistov v bruseljski Palači lepih umetnosti. Obletnico tekmovanja je obeležila prenovljena spletna stran tekmovanja, ki je ponudila prenos nastopov v živo, sedaj pa si lahko prav tam ogledate tudi posnetke 24 polfinalistov in 12 finalistov, violinistov iz Južne Koreje, Rusije, Albanije, Japonske, Belgije, Kanade in Belorusije, s Tajvana in iz ZDA. Program solistov v finalu je zajemal sonato za violino in klavir, krstno izvedbo nagrajene skladbe tekmovanja za kompozicijo iz leta 2011 ter klasični koncert po izbiri nastopajočega. V polfinalu je interprete spremljal Kraljevi komorni orkester Valonije pod vodstvom Michaela Hofstetterja, v finalu pa Belgijski nacionalni orkester pod vodstvom Gilberta Varga. Klavirsko spremljavo so prispevali nagrajeni pianist iz prejšnjih let Daniel Blumenthal, Thomas Hoppe, Dana Protopopescu, Takaši Sato in Jonas Vitaud. Med dvanajstimi finalisti je strokovna žirija izbrala šest nagrajencev ter prvo nagrado podelila šestindvajsetletnemu ruskemu violinistu Andreju Baranovu, ki je poleg denarne nagrade v znesku 25.000 evrov od japonske glasbene fundacije Nippon prejel v triletno izposojo tudi Stradivarijevo violino Huggins iz leta 1708. Baranov je kritike in žirijo prepričal predvsem s svojo zrelo muzikalnostjo in občuteno lirično interpretacijo Šostakovičevega Koncerta za violino št. 1 v a-molu.

Kraljičino tekmovanje, ki je današnji naziv dobilo šele leta 1951, je bilo sprva ideja uglednega belgijskega violinista in skladatelja Eugèna Ysaÿeja, ki je želel uvesti violinsko tekmovanje v času, ko so bila v evropskem prostoru širše znana klavirska tekmovanja (tekmovanje Frédérica Chopina). Tedanja kraljica Elizabeta, sama violinistka, je zato prvo belgijsko violinsko tekmovanje, ki je potekalo leta 1937, posvetila Ysaÿeju, čigar dela so pogosto obvezni del tekmovalnega programa. Tekmovanju, ki se je pod kraljevim pokroviteljstvom priljubilo belgijskemu in nato tudi tujemu občinstvu, so se pozneje pridružile še druge kategorije (klavir leta 1938, kompozicija leta 1953 in solo petje leta 1988). Danes to mednarodno tekmovanje, ki velja za eno najzahtevnejših na svetu, daje nadarjenim glasbenikom priložnost, da se poleg znanih virtuozov, kot so David Ojstrah (zmagovalec prvega tekmovanja leta 1937) in poznejši lavreati Gidon Kremer, Vadim Repin in Sergej Kačatrijan, tudi sami zapišejo v glasbeno zgodovino.

Tekmovanje odlikujejo nekatere formalne in programske posebnosti. Posamezne kategorije (solo petje, klavir in violina) se izmenjujejo vsako leto, medtem ko tekmovanje v kompoziciji poteka hkrati s klavirskim in violinskim tekmovanjem. Nagradijo se nova dela mladih skladateljev, ki jih finalisti izvajajo med tekmovanjem. Posebnost glasbenega programa je torej izvedba obvezne sodobne skladbe v sicer klasičnem programu. Posamezni finalisti pripravijo nagrajeno sodobno delo v roku enega tedna in ga nato izvedejo kot del svojega tekmovalnega programa. Tudi način ocenjevanja žirije je neobičajen, saj si člani žirije ne izmenjujejo mnenj o nastopu kandidatov. Njihove ocene so zaupne, o lavreatih pa odloča seštevek. Tekmovanje kraljice Elizabete si prizadeva pritegniti čim širši krog občinstva, kar dosega s prenosom koncertov preko medijev, kot so internet, belgijske televizijske in radijske postaje ter televizijski kanal Arté. Vsako leto izide tudi zgoščenka, ki vsebuje najzanimivejše glasbene utrinke minulega tekmovanja. Letos je bila v znamenju jubileja izdana posebna zbirka posnetkov z nastopov, ki so močno zaznamovali zgodovino pričujočega violinskega tekmovanja. Na štirih CD ploščah lahko prisluhnemo nekaterim nagrajencem, med drugim Gidonu Kremerju, Nikolaju Znaiderju in Vadimu Repinu.

Vsakoletno tekmovanje običajno zaokrožijo številni koncerti, na katerih se izbrani finalisti še zadnjič predstavijo. Tako bodo 30. in 31. maja ter 6., 7. in 8. junija v bruseljski operni hiši La Monnaie sledili recitali nekaterih finalistov. 11. junija bodo v Palači lepih umetnosti nastopili lavreati, ki so se umestili na četrto, peto in šesto mesto (Esther Ju, Ju-Čien Ceng in Artiom Šiškov), 14. junija pa bodo na tradicionalnem zaključnem koncertu z Bruseljsko filharmonijo pod taktirko Mihela Tabačnika nastopili prvo-, drugo- in tretjenagrajeni violinisti (Andrej Baranov, Tacuki Narita in Hjun Su Šin).
V znamenju jubileja bo načrtovanemu programu dodan še dobrodelni nastop violinista Sergeja Kačatrijana, ki bo igral na Ysaÿejevo violino (»Ysaÿe«, 1740), na katero sta igrala tudi mojstra Isaac Stern in Pinchas Zukerman. Nekateri izmed lavreatov bodo nato nastopali na koncertih v Belgiji v sezoni 2012 in 2013.