100 let od rojstva Dragotina Cvetka

V namen počastitve 100-letnice rojstva očeta slovenske muzikologije Dragotina Cvetka v teh dneh poteka kar nekaj prireditev. Tako so Cvetku v njegovem rojstnem kraju, Vučji vasi pri Ljutomeru, ter na Filozofski fakulteti postavili doprsna kipa. Cvetku sta posvečena tudi koncerta, na katerih bo zazvenela glasba slovenskih skladateljev, nastopila pa bosta pianistka Nevenka Orešič Leban (ponedeljek, 19. 9., 13:00, mala dvorana ZRC SAZU) in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. V torek, 20. 9., bodo v razstavni dvorani v NUK-u odprli razstavo z naslovom Dragotin Cvetko – oče muzikologije na Slovenskem, ki jo je pripravila dr. Katarina Bogunović Hočevar. Od 19. do 21. septembra bo v dvorani SAZU potekal Mednarodni muzikološki simpozij z naslovom Nacionalna glasbena zgodovina: preobrazbe v drugi polovici 20. stoletja, v sredo, 21. 9., ob 17.00 pa bo v Kinodvoru predpremiera dokumentarnega filma Dragotin Cvetko – oče slovenske muzikologije, ki je nastal v produkciji Uredništva za resno glasbo in balet Televizije Slovenija.

Dragotin Cvetko velja za enega najpomembnejših slovenskih muzikologov, saj je na več področjih svojega udejstvovanja pustil velik pečat. Po letu 1945 se je zavzemal za utemeljitev muzikološke vede na Slovenskem. Na njegovo pobudo sta bili ustanovljeni dve za stroko ključni instituciji, Oddelek za muzikologijo na Filozofski fakulteti, kjer je bil med leti 1962–1981 predstojnik in je predaval zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe, ter Muzikološki inštitut na SAZU, ki ga je vodil do leta 1983. Cvetko je leta 1965 zagnal tudi osrednjo muzikološko znanstveno publikacijo, Muzikološki zbornik, ki neprekinjeno izhaja do današnjih dni.

Za časa svojega življenja je prvo priznanje dobil leta 1961, ko je za obsežno monografijo Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem prejel Prešernovo nagrado. Tej so sledile Herderjeva, Kidričeva in nagrada Avnoja, medtem ko so mu v takratni Čehoslovaški leta 1978 podelili Smetanovo medaljo. Cvetko se je najprej zanimal za problematiko glasbene teorije, vzgoje in estetike, kar potrjuje njegova doktorska disertacija, ki nosi naslov Problem občega muzikalnega vzgajanja ter izobraževanja. Kasneje je svoje zanimanje usmeril v slovensko in južnoslovansko zgodovino glasbe in o tem napisal več pomembnih člankov in publikacij: poleg že omenjene Zgodovine glasbene umetnosti na Slovenskem I–III še monografiji Južni Slovani v zgodovini evropske glasbe in Slovenska glasba v evropskem prostoru. Enako pomembne so njegove kritične izdaje kompozicij Jakoba Gallusa, Gabriela Plavca in Janeza Krstnika Dolarja, ki so prve te vrste na Slovenskem.

Bogat kulturni program, namenjen počastitvi 100-letnice rojstva, se bo v sredo zvečer v prostorih Slovenske matice končal z okroglo mizo z naslovom Kaj nam je zapustil Dragotin Cvetko?