50 let Oddelka za muzikologijo

Pred dvema letoma smo se spominjali 100-letnice rojstva enega najpomembnejših slovenskih muzikologov Dragotina Cvetka, v letošnjem študijskem letu pa beležimo 50 let delovanja Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je nastal prav na Cvetkovo pobudo. Pomemben jubilej so na oddelku obeležili z dogodkom v okviru tematskih srečanj Filozofske fakultete Besedne postaje z naslovom Pojmi, simfonije in glasbeniki, kjer se je dr. Katarina Bogunović-Hočevar pogovarjala z avtorji oz. uredniki knjig (prof. dr. Matjažem Barbo, prof. dr. Leonom Stefanijo in prof. dr. Alešem Nagodetom), ki so izšle ob oddelčnem jubileju. Dan pozneje, 27. marca, je bila v počastitev 50-letnice oddelka v Kazinski dvorani na Kongresnem trgu še slavnostna akademija.

Dolgo časa se je stroka na področju glasbene zgodovine borila za samostojen znanstveni študij na univerzitetni stopnji in ga v današnji obliki dočakala šele leta 1962. Začetki v resnici segajo še dlje. Do leta 1920 muzikologija na Slovenskem praktično ni obstajala, saj je bila glasbena zgodovina zgolj postranski predmet na ljubljanskem glasbenem konservatoriju. Tistega leta pa je poučevanje predmeta prevzel eden izmed prvih slovenskih muzikologov, dr. Josip Mantuani, ki je snov glasbene zgodovine podajal na takrat nov, sodoben način – s sistematičnim znanstvenim pristopom.

Po dolgih letih stagnacije se je situacija začela izboljševati po drugi svetovni vojni, ko se je muzikologija kot veda začela postopoma razvijati, vendar je ostajala v povojnem obdobju še vedno v povojih. Leta 1945 so namreč na Akademiji za glasbo vzpostavili znanstveni oddelek za glasbeno zgodovino, pedagogiko in narodopisje, ki se je štiri leta pozneje preoblikoval v Oddelek za glasbeno zgodovino. Leta 1961 se je omenjeni oddelek ločil od Akademije za glasbo in se kot Oddelek za muzikologijo ustalil na Filozofski fakulteti. S tem je bil narejen še zadnji in najpomembnejši korak k institucionalizaciji muzikologije kot znanstvene vede na Slovenskem. Znotraj nje se je študij usmeril predvsem v raziskovanje slovenske glasbene zapuščine, ki je bila dotlej, še posebej v primerjavi z likovno in literarno umetnostjo, slabo raziskana, še manj pa sistematično in kritično obdelana.

V prvih letih po ustanovitvi oddelka je muzikologija na Slovenskem doživljala pravi razcvet. Že leta 1965 je začel na letni bazi izhajati Muzikološki zbornik, znanstvena publikacija, v kateri so bili tekom let objavljeni številni članki tako domačih kot tujih avtorjev, ki so raziskovali predvsem slovensko, a tudi širšo jugoslovansko glasbeno preteklost. Dve leti pozneje se je Oddelek za muzikologijo, tudi s pomočjo velikega mednarodnega ugleda Cvetka, dokončno uveljavil z organizacijo odmevnega X. kongresa Mednarodnega muzikološkega društva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je bil sploh prvi na slovanskih tleh.

Muzikološki oddelek zdaj neprekinjeno deluje že 50 let, v raziskovalnem duhu sodeluje z bratskim Muzikološkim inštitutom, ki ima svoj sedež na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, delo obeh pa uspešno povezuje Slovensko muzikološko društvo (in v njegovem sklopu študentska sekcija društva). Njihovo delovanje se je razmahnilo z organizacijo številnih dogodkov, kot so muzikološki simpoziji, cikli predavanj in druge podobne prireditve. V zadnjem času v okviru delovanja oddelka vse bolj oživlja tudi glasbena praksa. Tako je pred dvema letoma med študenti in profesorji muzikologije zaživel simfonični orkester s sprva nevsakdanjim naborom inštrumentov, ki se je do danes razširil v pravi komorni orkester z nazivom Filozofska filharmonija (dirigent doc. dr. Gregor Pompe, predstojnik Oddelka za muzikologijo), študenti pa sodelujejo tudi v Študentskem pevskem zboru Filozofske fakultete pod vodstvom asistentke Tjaše Ribizel in v vokalni skupini MusicaLogica pod vodstvom red. prof. dr. Matjaža Barbe, ki se v svojem poustvarjanju osredotoča predvsem na glasbo starejših obdobij.

Vsi našteti glasbeni ansambli so se predstavili na slavnostni akademiji ob 50-letnici Oddelka za muzikologijo, kjer je navzoče slavnostno nagovoril zasl. prof. dr. Andrej Rijavec, nastopili pa so tudi dvopredmetni študentje Akademije za glasbo in oddelčni etno ansambel. Seveda se študentje muzikologije niso izneverili svojemu osnovnemu poslanstvu, in tako so nekateri izmed njih s kratkimi muzikološkimi uvodi predstavili posamezne točke sporeda.

Muzikologija kot znanstvena veda na Slovenskem živi, tudi njen študij s skoraj vsakoletno zapolnitvijo razpisanih študijskih mest spodbudno kaže, da bo tako vsaj še nekaj časa. Vendar se tudi na področju muzikologije odraža zaskrbljujoče trenutno stanje v državi, ki je tako v gospodarskem in finančnem kot tudi širšem duhovnem smislu na robu obubožanosti. Posledice se že po malem poznajo na vedno težavnejši izvedbi študijskih programov humanističnih ved; oblast namreč te najhitreje in najraje klesti, saj skozi prizmo kapitalistične neoliberalne ideologije v intelektualcih hitro zagleda presežek nepotrebne delovne sile, ki črpa iz javnih sredstev in ob tem ne ustvarja neposrednega materialnega dobička. Duhovne vrednote, kritično opazovanje fenomenov družbe in umetnosti ter izobraževanje ozaveščenih in samostojnih intelektualcev postaja, kot se zdi, stvar vrednot preteklosti. Bati se je, da se bo vse to, če se stvari ne bodo bistveno zasukale, pokazalo v nadaljnjem krčenju sredstev, namenjenih za izobraževanje v visokem šolstvu, in v postopnem zmanjšanju deleža financiranja manjših študijskih oddelkov. Ti bodo tako primorani omejiti število vpisnih mest, kar pa lahko vodi v ukinitev oddelkov. Takšnih oddelkov je največ prav na humanistični Filozofski fakulteti v Ljubljani; med njimi je tudi Oddelek za muzikologijo, ki je, ne pozabimo, vodilna institucija med zelo redkimi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem slovenske glasbe in kakovostnim izobraževanjem bodočih glasbenih raziskovalcev, kritikov, urednikov, učiteljev, dramaturgov in še mnogih drugih glasbenih kadrov pri nas.