Ob 25-letnici Slovenskega muzikološkega društva

Slovensko muzikološko društvo je med 2. in 5. oktobrom obeleževalo 25-letnico delovanja z vrsto dogodkov, s katerimi je avtorefleksivni pogled usmerilo na eni strani v preteklost, na drugi pa v sedanjost. Razmislek se ni izognil niti prihodnosti, o kateri so se misli vrtele okrog prepričanja, da je vsakdo svoje sreče kovač.

Na dogodkih so se zvrstila nekatera izmed velikih imen slovenske muzikologije sedanjosti in polpreteklosti (ki vsekakor ostaja več kot aktualna). Med njimi je prvi spregovoril dr. Andrej Rijavec, ki je v pogovoru z dr. Andrejem Missonom prisotnim razkril svojo izkušnjo s prevajanjem poezije Erike Vouk v angleški jezik. Ponedeljkova pot Od glasbe k poeziji v klubskem salonu Maxi marketa je torej napovedala širokopotezno zasnovo prihodnjih dogodkov, v katerih je muzikologija kot stroka poskušala orisati svoj široki domet, pestro uporabnost in neizogibno mesto znotraj humanističnih ved.

»Zaslužni profesor dr. Andrej Rijavec, dolgoletni predavatelj na Oddelku za muzikologijo, prvi predsednik slovenskega muzikološkega društva in Mantuanijev nagrajenec, je poslušalce popeljal po svoji prevajalski poti. Čeprav je bil pogovor naslovljen Od glasbe k poeziji, je prof. Rijavec razkril, da njegova prevajalska strast korenini v otroštvu. Ker se zadnjih deset let prof. Rijavec intenzivno posveča prevajanju slovenske poezije v angleščino, je nekatere prevajalske 'postaje' osvetlil z branjem svojih prevodov.« Katarina B. Hočevar

Popoldanska okrogla miza je do zadnjega kotička napolnila Kogojevo dvorano Društva slovenskih skladateljev. Pogovor, ki ga je vodila predsednica Slovenskega muzikološkega društva dr. Katarina B. Hočevar, je nakazal Aktualne izzive slovenske muzikologije. Vprašanja, ki so se opirala, so bila med drugim: kakšne so potrebe današnje slovenske muzikologije po samostojnosti oziroma sodelovanju s sorodnimi strokami; kakšne odgovore potrebuje ali ponuja; kdo v naši družbi potrebuje muzikologe in njihovo delo? Navzoči so ponudili zanimive odgovore na te dileme, nekaj jih je bilo tudi konkretnih in celo boleče iskrenih. Dr. Matjaž Barbo, predstojnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti, se je osredotočil na dosedanje pedagoške in raziskovalne dosežke stroke ter nakazal nujnost sodelovanja z drugimi glasbenimi inštitucijami. To temo sta konkretneje razvila Marko Vatovec, dekan Akademije za glasbo, in Nenad Firšt, predsednik Društva slovenskih skladateljev ter generalni sekretar Zveze Glasbene mladine Slovenije. Praktične vidike glasbene produkcije in uredniških politik je predstavila Ingrid Gortan, ki vodi program resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu, isto temo pa je nato iz zornega kota novinarske etike in raziskovalnega zagona začinila Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice ter urednica revije Glasna.