34. Festival Radovljica

Organizatorji festivala, ki ga vsako leto obišče približno 2500 ljubiteljev kakovostne glasbe, so 16. junija v mali dvorani Občine Radovljica novinarjem predstavili letošnjo edicijo, in sicer tako spored kot tudi delovno zaledje glasbenega dogajanja, s katerim bodo letos že štiriintridesetič razvajali obiskovalce.

Radovljiški župan in dolgoletni podpornik Festivala Ciril Globočnik je na začetku izrekel besede pohvale in zahvale organizatorjem festivala, ki je v preteklih desetletjih odločno pripomogel k prepoznavnosti in edinstvenosti radovljiške kulturne in turistične ponudbe. »Med drugim smo letos za udobje našega občinstva prenovili 200 stolov.« Ti že krasijo baročno dvorano radovljiške graščine, osrednjo lokacijo festivalskega dogajanja.

Marija Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica in soorganizatorka festivala, je spregovorila o finančnih in organizacijskih vidikih njegovega delovanja. »Država nas podpre s 35.000 evri. Že celo desetletje, ne glede na vmesno finančno krizo, pa je cena festivalskega abonmaja vedno ostala ista. Letos sicer poteka četrto leto financiranja s strani ministrstva, kar pomeni, da se moramo naslednje leto ponovno prijaviti na razpis. Seveda upamo na nadaljnjo finančno podporo, kajti v preteklosti smo si zaslužili visoke ocene, nazadnje 99 od 100 točk. Kljub temu pa organizatorji skušamo število tehničnega in organizacijskega osebja strniti na minimum ter s tem prihraniti čim več sredstev, ki jih tako lahko preusmerimo v sam program festivala. To za organizatorje seveda pomeni veliko žrtvovanja, ki temelji na osebnem entuziazmu. Je pa trud poplačan z dobro obiskanostjo in publiko, ki jo očitno vzgajamo, ker kaže vedno več zanimanja za glasbo, kakršne ne slišimo ravno vsak dan.«

Domen Marinčič, umetniški vodja festivala, ki že 10. leto sestavlja spored in skrbi za njegovo kakovost in pestrost, vsako sezono oblikuje tako, da koncerte splete okrog neke rdeče niti. Letos uvaja tudi nekaj sprememb, ki bodo vsekakor osvežile že tako osvežujoče glasbeno dogajanje v Radovljici. »Moram priznati, da sporede sestavljam nekako tako: v spored uvrstim tisto, za kar pričakujem, da nihče drug v Sloveniji ne bo organiziral oziroma ponudil svoji publiki. Opažam, da je precej več zanimanja za manj znano, malce nenavadno ali zelo staro glasbo kot pa za »klasično« klasično glasbo. V programski knjižici takoj lahko opazite, da so namesto izvajalcev bolj poudarjeni naslovi sporedov. Prav tako ob imenih izvajalcev ne navajamo več držav, iz katerih prihajajo, saj gre za koncerte in ne za tekme. (smeh) Festival je že tradicionalno zasnovan mednarodno, ker pa imamo tudi v Sloveniji izjemno zanimive glasbenike, letos festival predstavlja tudi več domačih izvajalcev kot v prejšnjih letih, in sicer na kar štirih koncertih. Poleg tega je kar pet sporedov nastalo posebej za ta festival in bodo tudi prvič predstavljeni v tej obliki.«

Če se sprehodimo skozi spored, ugotovimo, da ga lahko razdelimo po smiselnih sklopih. Nekaj koncertov povezujejo opusi glasbenikov, ki so del svoje glasbene in življenjske poti preživeli na našem prostoru ali pa v povezavi z njim. Otvoritveni koncert bo predstavil poznosrednjeveškega pevca, pesnika in skladatelja Oswalda von Wolkensteina, ki je prepotoval Evropo ter takrat znane dele Azije in Afrike, obiskal pa je tudi ozemlje današnje Slovenije. Slepi italijanski virtuoz Giacomo Gorzanis je del svojega opusa posvetil kranjskim plemičem, družini Dietrichstein iz Radovljice ter družini Khisel iz Fužin pri Ljubljani. Njegova dela bosta predstavila radovljiškemu občinstvu dobro znan in izjemno priljubljen vokalist Pino De Vittorio ter Bor Zuljan na lutnji, ki se z Gorzanisovo glasbo ukvarjata od leta 2012. Léon Berben se po lanski izvedbi celotnega Bachovega cikla Umetnost fuge vrača z Anne Freitag, Bojanom Čičićem in Domnom Marinčičem, ki bodo skupaj izvedli drugi veliki mojstrov cikel, Glasbeno daritev.

Festival Radovljica ima tradicijo izvajanja rekonstrukcij zelo starih pesniško-glasbenih del iz srednjega veka in celo antike (spomnimo se samo nastopov Benjamina Bagbyja, Arianne Savall ...). Letos bo mlada švicarska pevka in harfistka Hanna Marti predstavila rekonstrukcije zgodb o Orfeju iz Ovidijevih Metamorfoz; njen projekt bo svetovno premiero doživel ravno v Radovljici. Ne bo pa to edina vokalna solistka, ki se sama spremlja; tako kot pred leti Ian Honeyman bo letos ob lastni klavirski spremljavi nastopil baritonist Ulrich Messthaler.

Letos bodo ponovno zablestele tudi Močnikove orgle v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, tokrat z zvokom tolkal, zato da bodo skupaj poskrbeli za še mogočnejši vtis priredb Mozartove in Haydnove glasbe.

Posebnost letošnjega festivala bo Glasbeni svet Sherlocka Holmesa, nabor glasbe, omenjene v zgodbah o slavnem detektivu, ki jih je v scenarij povezal Domen Marinčič. Dela bodo izvajali slovenski glasbeniki, in sicer violinist Žiga Brank, pianist Petar Milić, mezzosopranistka Barbara Kozelj in Ingenium Ensemble. Nevsakdanje je zastavljen tudi koncert, pravzaprav predvajanje ene izmed mojstrovin nemega filma, Trpljenje Ivane Orleanske (1928) Carla Theodorja Dreyerja. Za živo glasbeno spremljavo bodo poskrbeli pevci slavnega britanskega vokalnega ansambla The Orlando Consort. Manjkalo ne bo niti bolj »klasičnih« sporedov stare glasbe – od triosonat 17. in 18. stoletja do glasbe Williama Lawesa za ansambel viol da gamba v izvedbi ansambla Phantasm.

Več o sporedu, vstopnicah in organiziranem prevozu obiskovalcev si lahko prebereta na http://www.festival-radovljica.si/sl/.