38. Festival Radovljica 2020

Začenja se poletje, ki letos žal ne prinaša brezskrbnih počitniških dni in lahkotne sproščenosti, s katero nas navadno navdaja, za marsikoga kot nagrado ob koncu delovne, šolske in nenazadnje koncertne sezone. Vendar tudi v trenutnih okoliščinah nove bolezni (bolezni dihal, ki je razkrinkala tudi marsikatero bolezen sodobne družbe) kulturniki in umetniki ne podlegajo obupu, temveč se trudijo še naprej uresničevati svoje plemenito poslanstvo. Ne pozabimo, umetnost je začimba, ki družbi daje okus civilizacije.

Tako se nam tudi letos, že 38. leto zapored, obeta še ena sezona Festivala Radovljica, ki ga kot umetniški vodja v tesnem sodelovanju z Društvom ljubiteljev stare glasbe Radovljica in njegovo predsednico Marijo Kolar oblikuje Domen Marinčič. Poleg Ministrstva za kulturo RS Festival Radovljica zvesto podpira Občina Radovljica na čelu z županom Cirilom Globočnikom. Vsi trije imenovani so nagovorili prisotne na tiskovni konferenci v sejni sobi radovljiške občinske stavbe v sredo, 1. julija, ter predstavili nekoliko posebno edicijo festivala. Ravno zaradi letošnjih posebnosti tokrat raje kot sporede koncertov natančneje predstavljamo okvir delovanja festivala v času, ki je tovrstnim manifestacijam izjemno nenaklonjen. O okoliščinah, pogojih in izzivih organiziranja 38. Festivala Radovljica smo izvedeli več od njegovega umetniškega vodje, Domna Marinčiča.

Domen, kako se dogodki zadnjih mesecev odražajo pri izpeljavi festivala? Javni dogodki se morajo prilagajati nenehno spreminjajočim se določilom o varnostnih ukrepih, organizatorji se soočajo z negotovostjo in skrbjo, ali bodo sploh lahko izpeljali načrtovane dogodke ...

Spored festivala ostaja enak, kakor je bil dogovorjen že do februarja. Vsebina in kvaliteta sta povsem nespremenjeni, a je letos na festivalu osem sporedov namesto običajnih desetih. Enega izmed koncertov bomo ponovili oziroma priredili v dveh terminih – da omogočimo obisk čim večjemu številu poslušalcev, kajti dvorane zaradi trenutnih varnostnih ukrepov ne bomo smeli povsem napolniti. Letos delamo pod precej drugačnimi pogoji, kot smo jih vajeni. Lahko se zaplete že pri potovanjih, saj pri vseh sporedih sodelujejo tudi glasbeniki iz tujine. Izpeljava koncertov je bolj zahtevna iz tehnične in organizacijske plati, kajti prilagoditi je treba nekatere lokacije – dvorana radovljiške graščine bo lahko sprejela le polovico običajnega števila obiskovalcev. Zaradi vseh teh dejavnikov moramo upoštevati pomembno posledico – velik upad dohodkov iz vstopnine. Za enak obseg, torej deset koncertov, kakor prejšnja leta bi letos potrebovali več denarja. Občina Radovljica na srečo zagotavlja nespremenjeno financiranje, višina financiranja iz večletnega razpisa Ministrstva za kulturo pa je zaradi napovedanega rebalansa proračuna negotova. Realizacija napovedanega programa je zato tvegana. Že prej je bilo pogosto težko. V Festival Radovljica nekateri že vrsto let vlagamo veliko dela v upanju, da bo nekoč bolje. Letošnjega festivala nam ni bilo treba odpovedati samo zato, ker je po svoji zasnovi majhen in prilagodljiv, organizacijska ekipa ravno tako in po dolgoletnem sodelovanju uigrana in zagnana.

Seveda se s težavami letos ne soočate le organizatorji kulturnih dogodkov, temveč v enaki meri tudi nastopajoči. Tudi sam si koncertant, solist in komorni glasbenik, torej poznaš obe vlogi. Kakšno je trenutno življenje umetnika?

V Sloveniji se vse premalo govori o izkušnji posameznika, ki se je letos znašel v zelo težki situaciji. Do besede v medijih večinoma pridejo predstavniki združenj ali kulturnih inštitucij, ki sicer z dobrim namenom osvetljujejo trenutne težave delavcev v kulturi, vendar sami verjetno niso najboljši primer oseb, ki jih trenutna negotovost glede prihodnosti kot kulturnike postavlja na rob preživetja. Več medijskega prostora bi bilo treba nameniti samim umetnikom, predvsem samozaposlenim, katerih preživetje je najbolj neposredno ogroženo. Po drugi strani smo samostojni oziroma samozaposleni umetniki marsikje v tujini prepoznani kot glavni poraženci krize. Kot glasbenik sem samozaposlen v kulturi s polnim delovnim časom, kar bi morala biti najustreznejša oblika dela v komorni glasbi. Prispevke plačujem sam. Doslej sem izgubil tretjino celoletnih prihodkov, projekti v prihajajočih mesecih so negotovi. A prave težave se pričakujejo šele čez dve ali tri leta. Po nekaterih napovedih bi lahko, na primer v Nemčiji, propadlo več kakor polovica koncertnih organizatorjev. Izginili bodo tudi mnogi ansambli in glasbeniki. V naslednjih sezonah se bomo morali boriti proti nižjim honorarjem, manjšanju števila nastopajočih, zahtevam po dveh nastopih za enak honorar, manj bo mednarodnih projektov ... Posledično je pričakovati nižanje kakovosti, tako programske kakor izvajalske. Zdaj organizator zlahka prekine vsakršno pogodbo ali zanemari dogovor, kar nastopajočega lahko čez noč postavi na cesto. Očitno je tudi pomanjkanje strategij na državni ravni; med drugim nikomur ni jasno, kaj je s tistimi nastopajočimi, ki sodijo v rizično skupino, pa jih to doslej ni oviralo pri vajah, nastopanju in mednarodnih potovanjih. Če se ozremo samo na glasbenike, ki bodo nastopili na letošnjem Festivalu Radovljica: za mnoge med njimi je nastop na našem festivalu hkrati edini nastop čez poletje. Prav tako imamo mnogi glasbeniki pereče prazne koledarje tudi v mesecih, ko naj bi se začela naslednja koncertna sezona. Tudi zaradi tega se mi je zdelo pošteno spoštovati dogovorjeno in ne spreminjati sporedov, ki so bili za letošnji festival pripravljeni že pred začetkom epidemije. Tako lahko glasbeniki, s katerimi smo bili že takrat zmenjeni, še vedno računajo na svoj letošnji nastop v Radovljici.

Ozriva se še na vsebino letošnjega festivala. Kaj lahko poveš o sporedih in nastopajočih?

Najprej moram še enkrat poudariti, da letos hočemo zagotoviti povsem enako kvaliteto sporedov in izvedb, kot je bila v preteklih sezonah. Zmanjšalo se je le število koncertov, z deset na osem. Tudi letos je veliko sporedov nastalo ravno za naš festival – šest od osmih sporedov bo svojo svetovno premiero doživelo v Radovljici. Glede repertoarja smo prav tako ohranili njegovo običajno širino: zvenela bo glasba od najzgodnejšega zapisanega večglasja iz 9. stoletja do Chopina in Liszta. Pet koncertov je tako ali drugače povezanih s Slovenijo, vseh pet je nastalo posebej za festival, na štirih bo zazvenela slovenska glasbena dediščina, na treh nastopajo slovenski izvajalci. Sicer pa bo nastopilo 33 umetnikov iz Avstralije, Avstrije, Armenije, Belgije, Češke, Izraela, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Španije, Švice in Slovenije. Lokacije koncertov ostajajo enake kot v prejšnjih letih, le s to razliko, da bo več sporedov zvenelo v cerkvi, kjer je več prostora, otvoritveni koncert pa bo predvidoma na prostem – vse to zato, da bodo vsi koncerti potekali v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S tem poleg kvalitete dogodkov zagotavljamo tudi varnost vseh udeležencev. Tako kot že vrsto let bo v sklopu festivala potekal tečaj za kljunasto flavto z mentorico Matejo Bajt. Na vse koncerte vozi brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja. Prisrčno vabljeni!

Več o programu izveste TUKAJ.