07.06.2024
42. Festival Radovljica 2024
Letošnji Festival Radovljica bo potekal od 10. do 27. avgusta. V enajstih koncertnih večerih se bo zvrstilo 50 glasbenikov iz 14 držav.

Koncerti bodo v radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. V sklopu festivala bosta potekala tudi mojstrski tečaj za kljunasto flavto in dvodnevna mednarodna delavnica Od zapisa do odra, ki bo na primerih iz koprske glasbene dediščine predstavila proces od odkritja glasbenega vira do javne izvedbe.
Radovljiški festival je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Tako bo letos v radovljiški graščini zazvenela glasba od renesančnih šanson do samospevov Ravela in Fauréja, poleg tega pa tudi dhrupad kot najstarejša tradicija indijske klasične glasbe.
Na otvoritvenem koncertu bo nastopil mladi nizozemski ansambel Castello Consort z glasbo, ki so jo izvajali sredi 17. stoletja na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju. V šestčlanski zasedbi sodelujejo godala, pozavna, harfa in teorba.
Največji letošnji projekt bo izvedba oratorija Sveti Janez Krstnik Alessandra Stradelle s petimi pevskimi solisti in petnajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester na zgodovinskih glasbilih, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci in deluje od štiridesete obletnice festivala pred dvema letoma, je lani izvedel oratorij Judita Alessandra Scarlattija. Stradellov oratorij je nastal za izvedbo v cerkvi San Giovanni dei Fiorentini v Rimu na cvetno nedeljo leta 1675 in govori o svetnikovi mučeniški smrti. Saloma je s svojim plesom navdušila Heroda in mati Herodiada jo je pregovorila, naj od kralja zahteva glavo Janeza Krstnika. Temu je zamerila, da je prepovedoval poroko med krvnimi sorodniki.
Med festivalskimi dogodki bo recital na klavikordu z Mennom van Delftom, ki velja za vodilnega izvajalca na tem glasbilu. Na sporedu tega večera nežnih in občutenih zvokov bo glasba Bachovih sinov in učencev, pa tudi Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Četrti koncert festivala bo posvečen dhrupadu, ki velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe. Uday Bhawalkar je eden najvidnejših pevcev dhrupada in je veliko prispeval za njegovo uveljavitev in priljubljenost po vsem svetu.
Peti koncert bo povsem drugačen. Znani angleški tenorist Nicholas Mulroy bo s samospevi Fauréja, Ravela in Reynalda Hahna pričaral ozračje pariških salonov z začetka 20. stoletja. Glasbo bodo dopolnjevala besedila Marcela Prousta.
Ansambel Ad Fontes, ki ga vodi violinistka Mojca Gal, bo nastopil s slovaško glasbo 17. stoletja, tudi madžarskimi in hanaškimi ljudskimi plesi, ki so bili priljubljeni že v obdobju baroka.
Cikel glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki na festivalu poteka že vrsto let, bo nadaljeval slavni francoski violončelist Christophe Coin s šestimi suitami za violončelo brez spremljave. Zazvenele bodo na dveh zaporednih večerih, ki štejeta kot en sam koncert.
Dva koncerta bosta posvečena doslej pretežno neizvajani baročni glasbi iz Kopra. Ansambel musica cubicularis bo s sopranistko Stefanie True oživil motete italijanskih mojstrov iz druge polovice 17. stoletja, ki jih hranijo v arhivu koprske stolnice in jih je večinoma prepisal tamkajšnji organist Antonio Tarsia. Drugi koncert s koprskim repertoarjem bo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, kjer stojijo sijajne orgle Orglarstva Močnik. Štiričlanski vokalni ansambel bo prvič v novejšem času izvajal koralne speve iz rokopisov, ki so v 17. in 18. stoletju nastajali v frančiškanskih konventih v Kopru in Piranu. Po zapisih koprskega škofa Naldinija so petje hodile poslušat množice vernikov. Koral bo dopolnjeval vodilni strokovnjak za zgodovinsko improvizacijo, italijanski orglavec Edoardo Bellotti.
Festival bo sklenil solistični recital Giovanne Baviera, ki je razvila oseben pristop k oživljanju zgodovinske prakse petja ob lastni spremljavi na violi da gamba. Izvaja angleške pesmi, francoske renesančne šansone, italijanske madrigale in monodije, pa tudi sodobno glasbo, ki nastaja posebej zanjo.
Več: www.festival-radovljica.si
Na koncerte vozi brezplačni festivalski avtobus:
Ljubljana, postajališče na vrhu Kongresnega trga, ob 18.30
Kranj, nasproti hotela Creina, ob 19.00
Vrnitev po koncertu.
Brezplačni avtobus na koncert v Velesovem pelje tudi z avtobusne postaje Radovljica ob 18.45.