43. Festival Radovljica 2025

Festival Radovljica je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Na festivalu bo letos nastopilo 58 glasbenikov iz enaindvajsetih držav.

Koncertni programi, ki jih že devetnajsto leto zapored oblikuje Domen Marinčič, so skrbno izbrani, nekonvencionalni in vedno atraktivni. Tako bo letos v Radovljici zazvenela glasba od srednjeveške monofonije 11. stoletja do romantičnih klavirskih skladb, ki so navduševale pianistko in skladateljico Claro Schumann. Dva koncerta bosta posvečena slovenski glasbeni dediščini 16. stoletja in kar štirje od desetih sporedov bodo v Radovljici doživeli svoje premiere.

Štirje koncerti Festivala Radovljica bodo potekali v baročni dvorani Radovljiške graščine, ki jo odlikuje odlična akustika, pet koncertov bo v pred nekaj leti obnovljeni gotski cerkvi sv. Petra v Radovljici, en koncert pa v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, ki slovi po izvrstnih orglah Orglarstva Močnik, podobnih tistim, kakršne je poznal Johann Sebastian Bach.  Na vse koncerte vozi brezplačni festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja.

Sobota, 9. avgust ob 20. uri, Radovljiška graščina - Radovljica
Magični baročni oprekelj

Na festivalu bo mogoče slišati tudi redka zgodovinska glasbila. Med njimi izstopa zgodovinski oprekelj, izvirno glasbilo s posebnim zvenom, izdelano sredi 18. stoletja v Barceloni. Ta bo predstavljen na otvoritvenem koncertu ansambla La Gioia Armonica v dvorani Radovljiške graščine.

Ponedeljek, 11. avgust ob 20. uri, Cerkev sv. Petra - Radovljica
Bernardo Pasquini: Sveta Neža

Največji letošnji festivalski projekt bo izvedba oratorija Sveta Neža Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in trinajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča.

Orkester, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci, je nastal ob štirideseti obletnici festivala in je izvedel že oratorija Alessandra Scarlattija in Alessandra Stradelle. Pasquinijev oratorij je nastal leta 1677 in govori o mučeniški smrti rimske deklice, zavetnice deviške čistosti. V naslovni vlogi bo nastopila mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać, drugi štirje pevci pa so svetovno znani specialisti za baročno glasbo Stefanie True, Terry Wey, Jacob Lawrence in Sergio Foresti. Na naslovnici letošnjega Festivala Radovljica je slika sopranistke Nikoline Hrkać, ki jo je fotografinja Inia Herenčić ustvarila posebej za ta projekt.

Neža je bila ena od mnogih kristjanov, ki so jih mučili in ubili med vladavino rimskega cesarja Dioklecijana. Ko je imela 12 ali 13 let, so jo golo odvlekli v bordel, ji sodili in jo obsodili na smrt. Poskusi, da bi jo sežgali na grmadi, so se izjalovili in naposled jo je obglavil neki rimski vojak. Tradicionalno jo upodabljajo kot mlado dekle z dolgimi lasmi in jagenjčkom – simbolom njene nedolžnosti, načina mučeniške smrti in njenega imena. Nežino lobanjo hranijo v cerkvi Sant’Agnese in Agone v Rimu.

Sreda, 13. avgust ob 20. uri, Cerkev sv. Petra - Radovljica
Barva granata

Za najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena, ki ga vodi specialistka za srednjeveško glasbo, pevka in harfistka Jasmina Črnčič. Na sporedu bodo srednjeveške balade z različnih delov Evrope, iz plemiških, uradniških, dvornih in meščanskih okolij, v različnih jezikih in pesniških oblikah, dopolnjene z novimi rekonstrukcijami instrumentalne glasbe.

Sobota, 16. avgust ob 20. uri, Cerkev sv. Petra - Radovljica
Kakor puščice v junakovi roki

Na Festivalu Radovljica bo 16. avgusta znani vokalni ansambel Cappella Pratensis prvič v sodobnem času izvedel mašo Johannesa Florija, ki se je ohranila le v kornih knjigah ljubljanskega škofa Hrena, in jo dopolnil z moteti v Ljubljani rojenega Gallusovega sodobnika Georga Prennerja. Ansambel glasbo izvaja iz izvirnih zapisov, tako da so pevci zbrani okrog enega samega notnega stojala (korne knjige).

Nedelja, 17. avgust ob 20. uri, Cerkev Marijinega oznanjenja - Velesovo
Izvirni greh

V cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem bo nastopil sedemčlanski ansambel Le Filigrane z arijami z obligatno pozavno. Glasbo z obligatno pozavno iz italijanskih baročnih oratorijev so izvajali tudi na dunajskem cesarskem dvoru. Na sporedu bo več odlomkov iz oratorija Izvirni greh Francesca Contija.

Torek, 19. avgust ob 20. uri, Radovljiška graščina - Radovljica
Gorzanisova dobro uglašena lutnja

Šesti koncert festivala bo posvečen slepemu renesančni virtuozu na lutnji Giacomu Gorzanisu, ki je muziciral tudi v Radovljici in drugod na Kranjskem. Poleg ricercarjev in variacij je zapustil edinstveno zbirko tehnično zahtevnih plesov na vseh poltonih kromatične lestvice, ki napoveduje Bachov Dobro uglašeni klavir. Na koncertu se bo predstavil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer, ki je kot otrok veliko časa preživel pri starih starših v Kranjski Gori.

Četrtek, 21. avgust ob 20. uri, Radovljiška graščina - Radovljica
Za klavirjem Clara Schumann

Ruska pianistka Olga Pashchenko je med najvidnejšimi solisti na zgodovinskih klavirjih. Svoj spored je posvetila koncertnemu repertoarju največje pianistke romantične dobe Clare Schumann.  Ohranilo se je več kakor tisoč sporedov z njenih nastopov po Evropi. Poleg glasbe svojega moža Roberta je igrala predvsem Brahmsa, Chopina in Mendelssohna, pa tudi Bacha in Scarlattija.

Sobota, 23. avgust ob 20. uri, Cerkev sv. Petra - Radovljica
Hekuba, kraljica Troje

Novi projekt hrvaške specialistke za srednjeveško glasbo Katarine Livljanić je uprizoritev grške drame o kraljici Troje Hekubi na podlagi renesančnega besedila Marina Držića z desetimi pevci in instrumentalisti ansamblov Dialogos in Kantaduri.

Nedelja, 24. avgust ob 20. uri, Radovljiška graščina - Radovljica
Bachove sonate za violo da gamba

Cikel Bachove glasbe letos na festivalu nadaljujejo z njegovimi  sonatami za violo da gamba z znanim brazilskim gambistom Juanom Manuelom Quintano in francosko čembalistko Céline Frisch.

Torek, 26. avgust ob 20. uri, Cerkev sv. Petra - Radovljica
Matteo da Perugia in odrešitev sveta

Sklepni koncert 43. Festivala Radovljica bo posvečen duhovni glasbi mojstra 15. stoletja Mattea da Perugia. Na njem bo nastopil vodilni ansambel za to glasbo, La Fonte Musica, ki ga vodi Michele Pasotti. Specialisti za glasbo 15. stoletja sodijo, da je duhovna glasba Mattea da Perugia tako prelepa in izvirna, da ima zdravilno moč in bo morda ob zaključku 43. Festivala Radovljica 2025 pomagala tudi našemu svetu.