Ana Pandur, Matej Bonin: Lisičja luna

Ana Pandur, Matej Bonin: Lisičja luna - Mladinska opera o odraščanju in iskanju lastne identitete
Literarna predloga: Maša Ogrizek, Lisičja luna (2023, založba MIŠ)

Premiera: 20. september 2025, ob 18.00, Cankarjev dom, Linhartova dvorana
Ponovitve: 21. september 2025, 18. 1. 2026, 8. 5. 2026

Koprodukcija: Cankarjev dom, Glasbena matica Ljubljana, PKD Flamenko, Zavod Koda:Manifest
Producentke: Ana Pandur, Veronika Brvar, Barbara Rogelj

Uprizoritev združuje elemente glasbe, gibanja in improvizacije ter tematizira kontraste med odraščanjem in slovesom, omejevanjem in osvobajanjem. Z zgodbo se povezujejo ključna vprašanja odraščanja, do katerih dostopamo preko mladinskih vokalov in gibalnega materiala v spremljavi štirih profesionalnih tolkalcev, ki vseskozi sobivajo na odru in skupaj prikazujejo teme, ki jih odpira zgodba. Mladi junaki se soočajo z različnimi težavami, kot so zapuščenost, ljubosumje, težavni odnosi z družinskimi člani, ter sprejemajo pomembne življenjske odločitve, ki jih vodijo do samostojnosti.

Uprizoritev se dotika tudi teme trajnosti. V okviru ozaveščanja o podnebnih spremembah so vsi kostumi reciklirani in narejeni iz obstoječih materialov. Predstava s tem ne le ustvarja umetniško doživetje, ampak tudi aktivno spodbuja k odgovornemu ravnanju z okoljem.

Opera z energičnim zborom mladih pevcev Glasbene matice in profesionalnimi glasbeniki ustvarja edinstveno glasbeno in gledališko izkušnjo. Poudarek je na glasbeni in gibalni improvizaciji, ki obogatita predstavo ter dodajata dinamičnost fantastičnega sveta Zimzelenega gozda.

„Lisičja luna“ ni le predstava o odraščanju, temveč tudi poziv k zavedanju sebe, okolja in pomembnosti odločitve za trajnostno prihodnost. 

Koncept, libreto in koreografija: Ana Pandur 
Glasba in glasbeno vodstvo: Matej Bonin
Kostumografija: Vasilija Fišer in Rina Grošelj
Scenografija: Vasilija Fišer 
Oblikovanje živalskih mask: Vasilija Fišer, Rina Grošelj, Aitana Predin Pandur
Oblikovanje luči: Janko Oven
Oblikovanje zvoka: Tehnična ekipa CD
Vizualni komentar: Tomato Košir 
Asistentka koreografije: Monica Maja Dedović
Inspicientka: Nika Založnik
Vokalna usmeritev: Sašo Vollmaier 

Rogata: Mojka Končar 
Zoja: Eva Brkovič / Ela Hribar / Ula Pretnar
Sofija: Ela Redondo Dražič / Iolanta Belyaletdinova / Evelin Škerjanc 
Artur: Filip Babič Podržaj / Eva Ruparčič / Peter Cencelj
Benjamin: Evelin Škerjanc / Ana Gajšek
Medeja: Nika Sotlar / Ana Mara Širca / Tisa Majcen
Tolkala: Jože Bogolin, Jan Čibej, Simon Klavžar, Luka Poljanec
Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Zborovodkinja: Irma Močnik
Pevska pedagoginja: Tanja Rupnik
Korepetitorka: Metoda Kink

Maša Ogrizek (1973), po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in filozofinja, je od leta 2008 samozaposlena v kulturi; sprva kot kritičarka, sedaj kot književnica. Njeno pisanje za otroke in mladino odlikuje izpiljen jezik, ki je včasih intoniran humorno, spet drugič poetično. Njena knjiga Vseh sort starši in otroci je bila nominirana za nagrado Desetnica. Lisičja luna je prejela nagrado Večernica za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo in bila nominirana za nagrado Desetnica. Zbirka kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu, ki je bila nominirana za nagrado Desetnica, je bila izbrana za projekt Ljubljana bere in so jo prejeli vsi ljubljanski četrtošolci. Po njeni knjigi Gospa s klobukom, ki je bila nominirana za Levstikovo nagrado in za nagrado Večernica, pa nastajata radijska nadaljevanka in celovečerni film. V zadnjem času je začela pisati tudi poezijo za odrasle, ki je bila objavljena v revijah Literatura in Sodobnost.

Matej Bonin (1986) je diplomiral iz kompozicije pod mentorstvom Uroša Rojka na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija-glasbeni teater, pod mentorstvom Beata Furrerja. Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in nagrado Gargonza Arts Award. Na 62. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Talinu je zmagal s skladbo Cancro (za simfonični orkester). V letu 2017 je svoje delo Shimmer II predstavil na festivalu »cresc … Biennale für Moderne Musik Frankfurt Rhein Main« v sklopu kompozicijskega seminarja, ki ga organizira Ensemble Modern. Septembra 2021 je bila v kölnski operni hiši premierno izvedena kratka opera Lunarium, za katero je napisal glasbo. Med zadnjimi deli velja izpostaviti delo Gimnastika ne/smisla (2021) in Eppur si muove IV – koncert za saksofon, tolkala in orkester (2022). Njegova dela so bila izvedena na številnih festivalih doma in v tujini (Musica Viva Festival Munich, Warsaw Autumn, Alte Oper Frankfurt, Budapest Music Center, New Directions Festival, Gare du Nord Basel, Cankarjev dom, Slovenski glasbeni dnevi, Slowind festival, Bienale za sodobno glasbo Koper, itd.). Redno sodeluje z mednarodno uveljavljenimi solisti in ansambli (Ensemble Modern, Norrbotten NEO, RTV Simfonični orkester, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, akordeonist Luka Juhart, violistka Megumi Kasakawa, hornist Saar Berger, pevka Irena Tomažin, tolkalni duo Drumartica, OL-SK duo, Savasa Trio, Shanghai Sinfonietta, Slowind ansambel, Divertimento Ensemble, neuverBand, ansambel MD7, in številnimi drugimi izvajalci). Pomembno mesto v njegovem ustvarjanju predstavljajo sodelovanja s plesnimi koreografi (Ana Pandur, Mirjam Klebel, Irena Tomažin, Tomaž Simatovič). Plod teh sodelovanj so tudi plesne predstave, za katere je prispeval glasbo: Islands in the fog (2010), Paradise on stage (2014), Telo glasu (2015) in Beli Šum (2022). Bonin je docent za področje glasbene teorije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Ana Pandur, avtorica, koreografinja, plesalka, hispanistka in filozofinja je že v času študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot izhodišče svojega umetniškega ustvarjanja in preučevanja privzela flamenko in njegovo aplikacijo v sodobne uprizoritvene prakse. Po izobraževanju iz klasičnega baleta je med letoma 2002 in 2004 študirala flamenko in teorijo na akademiji Amor de Dios v Madridu. Zadnjih dvajset let deluje kot avtoprica, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, povezuje flamenko s sodobnimi uprizoritvenimi praksami, s sodobnim plesom ter gledališčem. Je avtorica številnih plesnih predstav s poudarkom na interdisciplinarnem pristopu k flamenku, v katerih vzpostavlja svojstven avtorski, koreografski in uprizoritveni jezik. Kot koreografinja, plesalka ali performerka sodeluje s številnimi glasbeniki, režiserji in koreografi doma in v tujini, v zadnjem času pa se intenzivno posveča oblikovanju giba za gledališče, dramaturgiji  in ustvarjanju lastnih avtorskih projektov. Kot koreografinja in dramaturginja redno sodeluje z režiserkama Yulio Roschino in Marušo Kink, na Akademiji za ples Univerze Alma Mater Europaea predava kot nosilka predmeta Medkulturne plesne prakse.

Mladinski pevski zbor Glasbene matice pevcem približuje kakovostno zborovsko ter operno literaturo, navdušuje jih za ubrano zborovsko petje ter jih spodbuja k skupnemu poustvarjanju in razvijanju socialnih veščin. Zbor, ki deluje pod umetniškim vodstvom zborovodkinje Irme Močnik, je nastopil že v več glasbeno gledaliških predstavah (Puccini, Tosca; Massenet, Werther; Habe, Kekec in škrat Skovik; Menotti, Deček, ki je prehitro rasel; Vulc, Kraljestvo glasbe; King, Snežna kraljica; Krasa, Brundibar) ter se tako predstavil v programih Cankarjevega doma, SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenske filharmonija, Narodnega doma Maribor in Radia Slovenija. Sodeloval je na koncertih (Mahler, Simfonija št. 3; Berlioz, Faustovo pogubljenje) in baletu Pojavitev/Izginotje, redno pa nastopa tudi na drugih prireditvah, sodeluje na seminarjih in radijskih snemanjih. Letos je zbor na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju prejel zlato priznanje.