Tolkalni triumf Dua Dendrocopos

Iz cikla Zvokotok je v okviru Poslušalnic, tokrat že četrte v organizaciji skladateljice in profesorice Urške Pompe, potekal koncert, na katerem je nastopil Duo Dendrocopos. Fantastični tolkalski duo, ki ga sestavljata Jan Čibej in Luka Poljanec, nam je predstavil dela uveljavljenih tujih skladateljev Caseyja Cangelosija, Petra Eötvösa, Daja Fudžikure, Louisa Andriessna, Makija Išiija, Alysse Weinberg in Mateja Bonina. Poseben dogodek večera je bila skladba Mateja Bonina, čigar afiniteta do tolkal nam je že znana. Delo Trash me out je pravi energetski zalogaj in izkorišča pestrost barv različnih tolkal, od zamolklega velikega bas bobna do udarnega tamtama, zvenečih činel in odzivnega gonga. Različni načini sodelovanja obeh tolkalcev razširjajo zvočno podobo v neverjetno širok svet in dajejo izrazito dinamiko skladbi, ki nas je osvojila s svojo pristno energijo in neusahljivim tolkalskim razkošjem.

Plato's cave Caseyja Cangelosija je navdihujoče delo, v katerem tolkalca sinhrono upodabljata zgodbo o Platonovi votlini in s pomočjo repetitivnih vzorcev ponazarjata svet iluzij in resničnosti, njuno dihotomijo pa izražata kot posamezne premene, ki ustvarjajo dvojnost. Tekoča linija pripovedi se povezuje s premeščanjem obeh tolkalcev in daje skladbi dodatni impulz kot performans. Stavek iz dela Triangel, z naslovom Thunder (Grom) za basovske pavke Petra Eötvösa, je deloval kot ekspertiza na tem glasbilu, pri čemer so pomembno vlogo odigrali pedali pavk. Izraziti energetski naboj pavk je skladatelj izkoristil v energični in nepopustljivi igri, ki je temu inštrumentu dala posebno zanimivo in obenem enkratno podobo. Sugestivna skladba Klepetajoče ptice Daja Fudžikure nas je prestavila v izvirni svet ščebetanja, imitiranega ptičjega petja in najrazličnejših glasov ptic, spretno predstavljenih s prstnimi činelami in piščalmi za oponašanje ptic. Delo Woodpecker (Detel) Louisa Andriessna se z oglašanjem tega ptiča sooča na drugačen način, namreč s pomočjo marimbe, šestih lesenih blokov in petih tempeljnih blokov, s katerimi izvajalci zvoke poetično agilno dvignejo na umetniško raven. 

Skladba Štirinajst tolkal Makija Išiija pred poslušalci razgrne vzajemno, sinhrono usklajeno izvajanje s pritajenimi vložki. Zanimive so barvitost in višine izbranih tolkal, ki jih je avtor natančno opredelil glede na material, zven in odmev. Vse to daje kompleksen in raznolik sestav kombinacij, ki se spajajo v živopisno celoto. Table Talk za dva tolkalca Alysse Weinberg se izvaja na prepariranem vibrafonu, na katerega so položeni določeni tolkalni inštrumenti, nanj pa izvajalec igra tudi z lokom. Ta razširjeni nabor zvokov pomeni dodatno in spremenjeno zvočno vrednost ter daje izvirni rezultat, ki sta ga tolkalca mojstrsko izkoristila. Poseben dogodek večera je bila skladba Mateja Bonina, čigar afiniteta do tolkal nam je že znana. Delo Trash me out je pravi energetski zalogaj in izkorišča pestrost barv različnih tolkal, od zamolklega velikega bas bobna do udarnega tamtama, zvenečih činel in odzivnega gonga. Različni načini sodelovanja obeh tolkalcev razširjajo zvočno podobo v neverjetno širok svet in dajejo izrazito dinamiko skladbi, ki nas je osvojila s svojo pristno energijo in neusahljivim tolkalskim razkošjem.

Izvirni čar Poslušalnic je ne le v izboru del in izvajalcev, ampak tudi v pristopu. Ne gre namreč za konvencionalni koncert, temveč za pravo potopitev v zvok in dogajanje, ki se kontinuirano nadaljuje ves čas koncerta in s tem ustvarja pristni stik poslušalcev z izvajanimi skladbami, brez umetno ustvarjene distance. V tem duhu odpirajo Poslušalnice dobrodošlo novo pot k sodobnemu glasbenemu izrazu.