21.10.2021

Danes poslušamo: Tone Pavček

Danes mineva deset let odkar je preminil Tone Pavček, njegove napisane besede so nam ostale v trajen spomin.

SIGIC

Tone Pavček
Foto: Tone Stojko - Tone Pavček bere Majniško deklaracijo (arhiv Muzeja novejše zgodovine)

Tone Pavček (29. september 1928 – 21. oktober 2011) je bil pesnik, esejist, prevajalec, urednik in akademik. Sodi med najvidnejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Njegove pesmi so uglasbili mnogi raznovrstni glasbeniki, tudi legende narodnozabavne glasbe, kot so Lojze Slak in brata Avsenik.

Ditka - Dober dan življenje (Ne bodi kot drugi, 2013)


Uredništvo: Tone Pavček se je rodil v Šentjurju pri Novem mestu. Najprej je obiskoval šolo v Mirni Peči, nato pa so ga prešolali v internat v Ljubljano; tam je kasneje končal tudi gimnazijo in študij prava.

APZ Tone Tomšič - Pojdem na ravno polje


Uredništvo: V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, po maturi se je vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal.

Saša Pavček - Srce izrezano (2011)


Uredništvo: V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, med letoma 1979 in 1983 je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Brina Vogelnik in Janez Dovč - Pesem O Zvezdah (Pomladne Sanje, 2014)


Uredništvo: V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. Skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem je leta 1953 izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih.

Tomaž Grom - Sonce in sončice po vsem svetu (2008)


Uredništvo: V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši Pavček. Med njegovimi najbolj priljubljenimi deli za otroke je Juri Muri v Afriki, mlade pa so na primer navdušile Majnice in fulaste pesmi. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike. Bil je Unicefov ambasador.

Ansambel bratov Avsenik - Dedek mraz prihaja (Zvezde na nebu žare, 1988)


Uredništvo: Bil je ugleden prevajalec iz beloruskega, ruskega, gruzijskega, albanskega, srbohrvaškega jezika, prevajal pa je tudi dela iz drugih jezikov. Prav tako so številna njegova dela prevedena v tuje jezike. Za svoje pesniško in prevajalsko delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi več Levstikovih. Podelili so mu tudi Sovretovo nagrado, večernico in veronikino nagrado. Leta 1984 je prejel nagrado za življenjsko delo.

Janko Ropret (v duetu z Meto Močnik) - Bela vila (Zimzelen, 2004)


Uredništvo: Pavček je častni meščan Novega mesta, Mirne Peči in Ljubljane. 7. junija 2001 je postal izredni član, 1. junija 2007 pa redni član SAZU. V njegovi rojstni vasi je postavljen kip in Pavčkov dom, ki je del muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč.

Ansambel Lojzeta Slaka - Mama (Najlepša beseda je mama, 1998)


Uredništvo: Ob 40-letnici Ansambla Lojzeta Slaka je v šali dejal: "Slak ne bo godel samo do smrti, ampak ga bo gospod Bog povabil k sebi z besedami: 'Pridi v raj in še meni zaigraj!'".

Tone Pavček bere Majniško deklaracijo (1989)


Uredništvo: Uveljavil se je tudi na družbenem in političnem področju, zlasti v času osamosvajanja Slovenije. Osebni pogum, ki ga je izkazal ob prelomnih trenutkih sodobne zgodovine, Pavčka uvršča med osrednje protagoniste procesa osamosvajanja Slovenije. Med letoma 1986 in 1990 je bil poslanec slovenske skupščine, na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 pa mu je pripadla čast branja Majniške deklaracije, prve izmed političnih izjav, ki je zahtevala suvereno slovensko državo. Predsednik republike Danilo Türk ga je leta 2009 za življenjsko delo in prispevek k slovenski književnosti ter demokratični podobi slovenske družbe odlikoval z zlatim redom za zasluge. Na ljubljanskih Žalah je bil pokopan z vojaškimi častmi.