Glasba v črkah: Instrumentalna dediščina

Nova redna rubrika na našem portalu Glasba v črkah ima namen predočiti čtivo, povezano z glasbo in glasbenimi temami, ki ga do sedaj še nismo uspeli predstaviti na našem portalu (recimo v knjižnih recenzijah na Odzvenu ali rednem novičniku), radovedne bralce pa bi vendarle radi opozorili nanj. Tako se bodo v tej rubriki poleg novih izdaj znašli tudi teksti starejšega datuma, ki pa kljub vsemu še vedno ohranjajo relevantnost. 

Leta 2017 je Narodni muzej Slovenije izdal knjigo Darka Kneza Instrumentalna dediščina: Glasbila in glasbeni avtomati iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije / Instrumental Heritage: Musical Instruments and Music Machines from the Collection of the National Museum of Slovenia. Gre za dvojezično monografijo v slovenskem in angleškem jeziku.

V publikaciji je predstavljena zbirka glasbenih artefaktov, ki obsega obdobje od 17. stoletja do sodobnosti. Glasbila so razdeljena glede na način igranja nanje (godala, instrumenti s tipkami, brenkala, pihala, trobila, tolkala in elektroakustični instrumenti), pri tem pa so, kolikor je bilo to mogoče, upoštevali tudi kronološko razvrstitev. Imenu glasbila sledijo osnovni standardni muzeološki podatki, ki opredeljujejo glasbeni instrument:
- izdelovalec predmeta,
- signatura (če je na glasbilu),
- vir pridobitve,
- provenienca oz. kdo je instrument uporabljal,
- restavrator, ki je glasbilo restavriral ter letnica restavriranja,
- objava predmeta,
- literatura,
- analogija,
- fotografija,
- opis glasbila.

Tako je objavljeno gradivo, ki je bilo desetletja večinoma skrito v depojih, kot materialni vir dostopno nadaljnjemu preučevanju. Po desetletjih sistematičnega zbiranja danes zbirka obsega tudi nekaj izjemnih primerkov glasbil tako tujih kot domačih mojstrov izdelovalcev. Paradni konj je gotovo najstarejše najdeno glasbilo na svetu: 60.000 let stara piščal iz arheološkega najdišča Divje babe.

Foto: Tomaž Lauko

Med izjemne primerke zagotovo sodi tudi žepna violina francoskega izdelovalca F. Saraillaca iz 17. stoletja, t. i. "pochette".

Foto: Tomaž Lauko

Za veliko redkost in nenavadnost velja dvojna violina iz šestdesetih let 19. stoletja.

 
Foto: Tomaž Lauko

Niso pa vsi instrumenti v zbirki le zelo stari, saj to ni (nujni) kriterij za uvrstitev v glasbeno zbirko NMS. Tako bo marsikaterega ljubitelja domačega jazza, popevke in šansona gotovo razveselil pianino Trautwein Pianoforte Berlin, ki ga je za skladanje na svojem domu uporabljal Bojan Adamič in ga je muzeju donirala njegova družina. Danes je pianino na ogled na stalni razstavi Glasbila v Narodnem muzeju Slovenije (enota Metelkova). 

Foto: Tomaž Lauko

Ob tem naj spomnimo, da ravno letos mineva četrt stoletja, odkar je ta pomembni afirmator jazza in promotor šansona v Sloveniji preminil. Več o njegovem življenju in delu si lahko preberete na našem spletnem portalu Momus.

Kot rečeno, pa so v zbirki tudi recentni predmeti, za katere so muzealci presodili, da imajo posebno vrednost, npr. bobnarske palčke TAMA, model Marko Soršak - Soki, ki jih je bobnar skupine Elvis Jackson podaril NMS po velikem promocijskem koncertu v Kinu Šiška leta 2015. Ali pa različne bobnarske palice domačega proizvajalca DynoVox, npr. model poimenovan po poznanem mariborskem tolkalcu Mariu Modrinjaku.  

Paleta bobnarskih palic slovenskega podjetja DynaVox (foto: Tomaž Lauko).

Za konec naj omenimo še, da imajo, po besedah kustosa Darka Kneza, glasbila med muzealijami poseben status, saj glasbilo ni le klasičen muzejski predmet, ki se ga ne sme nenadzorovano dotikati, ampak je pomembno, da ga tudi slišimo oziroma da lahko pod določenimi pogoji nanj celo zaigramo.