Glasba v črkah: Ladko Korošec – življenje umetnika

Na 550. straneh najdemo ogromno informacij o Koroščevem življenju, ki so delno povzete iz njegove avtobiografije, ter popis njegovih nastopov.

Malo pevcev pri nas se lahko primerja z Ladkom, tako po priljubljenosti, številu vlog, načinu petja in številu nastopov. Z glasbo se je ukvarjal od otroških let, saj so bili ljubiteljski glasbeniki tudi njegovi bratje, oče in mama. Po očetovi smrti si je mati prizadevala, da bi fantje prišli do kruha, zato so vsi šli v šole, kljub temu, da jim ni bilo lahko. V Ljubljani je najprej prišel v stik z gledališčem. Najprej na amaterskem odru v Zagorju, kasneje na Rokodelskem odru. Vmes je opravil avdicijo za zbor Glasbene matice in se vpisal v dramsko in pevsko šolo te ustanove. Leta 1944 je bil brez avdicije sprejet v operni zbor. Po enem letu je že pel v vlogi Kecala, ki ga je verjetno najbolj zaznamovala.

V prvem delu knjige avtor opisuje pevčevo mladost, šolanje, sprejem v Dramo, delovanje v ljubljanski operi do 1976 in mariborsko obdobje do 1980. Drugi del začne poglavje o Koroščevem repertoarju, številu vlog in opis najpomembnejših vlog, v katerih ga je upodobil prijatelj in scenograf Marjan Pliberšek. Sledi predstavitev njegovih sodobnikov, poglavje o snemanjih za radio, televizijo in nosilce zvoka in slike. V tretjem delu najdemo informacije o obdobju 1980 – 1995, poglavje o njegovem delu v Zagorju ter opis njegovega ljubiteljskega ukvarjanja z osemmilimetersko kamero.

Korošec je za svoje delo  prejel številne nagrade. Med njimi so tri Prešernove nagrade – za vlogi Don Pasquala, Sanča Panse in za operni pevski opus.

Popis nastopov zajema 2785 nastopov v dramah, operah in na koncertih. Posnel je 7 celotnih oper pri različnih produkcijskih hišah, ki so izšli na nosilcih zvoka, v arhivih ljubljanskega in mariborskega radia pa je posnetih 18 oper. Med njimi je tudi Seviljski brivec – vloga don Bartola, ki je Ladka prav tako zelo zaznamovala.

Dodatne informacije lahko poiščete na našem portalu MOMUS.