Glasba v črkah: Nova glasba v "novi" Evropi med obema svetovnima vojnama

Za omenjeno obdobje je zelo značilen odmik od tradicionalnih izrazil in močna zahteva no novih kompozicijskih tehnikah. Če nekoliko karikiramo, si je domala sak skladatelj skušal postavljati sebi lastna kompozicijska merila. Pa vendar v uvodnem tekstu urednik Jernej Weiss opozarja, da "se zdijo novosti vselej odvisne od kontekstov v katerih nastajajo oziroma izbire parametrov s katerimi jih definiramo. Slovenskega skladatelja Slavka Osterca bi tako v širšem evropskem prostoru težko uvrstili med osrednje novotarje prve polovice 20. stoletja, tovrstne vloge pa mu kljub vsemu verjetno ne bi mogli odreči v kontekstu slovenske glasbe. Tako prihaja do svojevrstnega paradoksa, ki ga poraja vprašanje ali je bila denimo v začetku 20. let v očeh Osterčevih slovenskih sodobnikov njegova glasba nova zgolj zato, ker si tedaj na Slovenskem nihče drug ni upal zagovarjati ali znal oziroma hotel zapisati disonančnega stavka? Istočasno pa bi se lahko vprašali ali ne gre pri recepciji medvojne slovenske glasbe, ki jo večkrat primerjamo s težko primerljivimi "vrhovi" sočasne evropske glasbene dediščine, za domala pretiran občutek zaostajanja, posnemanja in dohitevanja, če vemo, da so se naši skladatelji v 20. stoletju šolali po vsej Evropi in pri nekaterih najvplivnejših avantgardistih?"

V knjigi je moč najti eseje v treh jezikih - slovenskem, nemškem in angleškem - tako domačih kot tujih strokovnjakov, in sicer:
- Primož Kuret: Padci in vzponi,
- John Tyrell: Janáček's maestoso,
- Helmut Loos: Heilige Nüchternheit. Der Komponist in der Moderne. Kontinuität statt Bruch,
- Peter Andraschke: Der Musiktage in Donaueschingen und Baden-Baden in den 1920er Jahren,
- Hartmut Krones: Sprechen und "Sprechgesang" als Asdrucksform für sozialkritische Inhalte in der Musik der Zwischenkriegszeit,
- Luba Kijanovska: Ukrainische Komponistenschule in der Zwischenkriegsperiode des XX Jahrhunderts: Zwischen Modernismus und sozialistichem Realismus, 
- Lubomír Spurný: Work and Performance. A few Comments on the Czech Modern Music,
- Nada Bezić: "Intimni glasbeni večeri" (1923-1926) ali Kako je Hrvaški glasbeni zavod v Zagrebu odprl vrata v sodobnost,
- Matjaž Barbo: Anton Dolinar kot doktorski študent Guida Adlerja,
- Jurij Snoj: Misel o glasbi v spisih treh slovenskih medvojnih glasbenih esejistov,
- Niall O'Loughlin: Slavko Osterc's Compositional Journey and his Assimilation of New Tehniques,
- Gregor Pompe: Slavko Osterc in Lucijan Marija Škrjanc: estetski raukol in poetsko bratsvo,
- Jernej Weiss: Alois Hába and Slovene Students of Composition at the State Conservatory in Prague,
- Karmen Salmič Kovačič: O polislogovnosti klasicističnega modernizma po razkritju "adornovske zmote" - na primerih iz opusa Demetrija Žebreta,
- Andrej Misson: Nekaj misli o slovenskem zborovskem skladanju med obema svetovnima vojnama,
- Daja Koter: Idejna in umetniška identiteta mladinskih zborov med obema vojnama,
- Katarina Bogunović Hočevar in Ana Vončina: Radio Ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja - medij, ideologija in inštitucija v luči glasbe,
- Ivan Florjanc: Ustvarjalnost primorskih skladateljev med italijansko okupacijo Primorske v času fašizma - kompozicijski, slogovni in družbeni uvidi,
- Sara Zupančič: Kačji pastir - La Libellula: Glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja