24.05.2021

Glasba v črkah: Tvornica glasbe

Razgledano razmišljanje o pomembnem segmentu diskografske dejavnosti nekoč skupnega jugoslovanskega trga.

SIGIC

Tvornica glasbe
Foto: izsek iz naslovnice

Siniša Škarica je bil dolgoletni urednik pri najvejčji jugoslovanski glasbeni založbi Jugoton, ki si je kasneje preimenovala v Croatia Records. Poznan je kot velik strokovnjak za popularno glasbo, pa tudi kot pisec knjig o jugoslovanski glasbi, na primer Kad je rock mio mlad: priča s istočne strane 1956.-1970. V današnjem prispevku vam bomo predstavili triologijo v nastajanju Tvornica glasbe: priče iz Dubrave. Prvi del, ki obravnava obdobje od 1956 do 1970, je izšel leta 2017, drugi del, ki opisuje situacijo na jugoslovanski zabavni sceni med leti 1970 in 1989, je izšel 2019, tretji del, ki bo pokril obdobje devetdesetih, pa je šele v nastajanju.

V knjigah se Škarica sprehaja skozi ključne albume in pesmi jugoslovanske glasbe po svojem izboru, s tem da se sploh ne omejuje zgolj na Jugotonove izdaje (čeprav je seveda poudarek na njih). Zanimivo je razmišljanje insiderja, kar je kot glasbeni urednik pač bil. Poleg tega v spremljajočih poglavjih opiše tudi aktualno stanje in dogajanje v takratni družbi ter posledične premene v glasbeni industriji in s tem obravnavano glasbo postavi v kontekst. Seveda se ob tem dotakne tudi slovenskih izvajalcev, na primer Pepel in kri, Pankrti, Buldožer, Lačni Franz, Marjana Deržaj itd. Spomnimo, da so bili nekateri od slovenskih izvajalcev celo dolgoletni Jugotonovi varovanci, kot na primer brata Avsenik in Lojze Slak s svojimi ansambli, ki so z izdajami pod okriljem te založbe prodajali nepredstavljive številke svojih plošč, od katerih so mnoge postale zlate, dijamantne itd. Avseniki so orali ledino tudi na tehničnem nivoju, saj je bil njihov album Tam, kjer murke cveto leta 1959 kot prvi v Jugoslaviji posnet tudi v stereo tehniki.  

In nenazadnje  nekateri domači izvajalci so ravno v zadnjem času, v drugem krogu svoje kariere, prestopili h Croatia Records, kot na primer Boris Bele s svojimi Duhovi in  Zoran Predin s pomlajenim Lačnim Franzem. Zato sta omenjeni knjigi več kot dobrodošlo čtivo tako za poznavalce kot za tiste, ki bi si zgolj želeli razširiti obzorja.