Glasba v črkah: Vilma Bukovčeva – primadona za vse čase

Izdajatelj knjige je Pro-Andy, Andrej Ivanuša s.p., sozaložnik pa Ustanova fundacija Ladko Korošec. Knjiga na 521. straneh prinaša obilico informacij. V uvodu Marko Košir z osebnega vidika predstavi Vilmo Bukovec in njuno dolgoletno sodelovanje pri nastajanju knjige. Prvi del opisuje mladost in umetniško pot te mednarodno priznane operne dive, drugi ljudi, dogodke in mesta, tretji zadnjih 30 let njenega življenja, četrti pa statistične podatke s podrobnim zapisom vlog in nastopov doma in po svetu.

Bukovčeva se je po prihodu iz taborišča 1943 kmalu v letu 1944 prijavila na razpis za zborovsko pevko v ljubljanski operi. Pa ni dobila mesta v zboru, temveč mesto solistke. Takoj je kot zamenjava vskočila v manjšo vlogo v Gorenjskem slavčku, debitirala pa v vlogi Siebla v novi postavitvi Fausta. Že prve ocene njenih nastopov so kazale na to, da se bo razvila v veliko umetnico. V prvi sezoni je denimo nastopila tridesetkrat v treh vlogah. Prvi debi v glavni vlogi pa je bil v Dostalovi opereti Clivia. Tu je tudi prvič nastopila s poznejšim dolgoletnim umetniškim kolegom Ladkom Korošcem.

V knjigi je tudi zapis, v katerem Bukovčeva govori o svojih najljubših vlogah. Mednje spada tudi Manon.

Konec leta 1951 je bila premiera nove postavitve Puccinijeve La Boheme. Predstavo so ponovili kar 35-krat. Pavel Šivic je v Poročevalcu zapisal: “…Vilma Bukovčeva v vlogi Mimi osvaja z mladostjo, prikupnostjo, svežim in prožnim glasom…” Sodelovanje z Rudolfom Franclom pa še danes šteje med najbolj uspele produkcije ljubljanske opere.

Ena tistih vlog, ki so bile Bukovčevi najljubše, je bila tudi Rusalka, ki so jo v ljubljani na novo postavili novembra 1952. O predstavi je v Slovenskem poročevalcu pisal Pavel Šivic: “…V. Bukovčeva je po glasu in igri ustvarjena za Rusalko…”

Zelo pomemen dogodek za nadaljnji razvoj umetniške poti Vilme Bukovec je bila premiera Madame Butterfly l. 1953. Takrat je prvič pela vlogo Čo-Čo-san, s katero je kasneje dosegala velike uspehe po vsej Evropi, pri nas pa dosegla 70 ponovitev.

Statistika nastopov naše največje primadone 20. stoletja govori o 1424. nastopih v 59. vlogah v 49. operah. V Ljubljanski operi in ostalih ljubljanskih prizoriščih je Bukovčeva nastopila 1220-krat. Drugje je gostovala 227-krat na 75 prizoriščih doma in po svetu. Koncertnega petja posebej ni gojila, a je z ljubljansko in mariborsko filharmonijo ter simfoniki RTV nastopila 47-krat. Rada se je vračala na Dolenjsko, prvič je v rodnem Trebnjem nastopila pri 11. letih, zadnjič pa 1982 na Muljavi.

Knjiga je zelo pregleden zapis za vse radovedne operne sladokusce, saj v njej izvemo ogromno podatkov o pevki, pa tudi o glasbenem dogajanju skozi leta nasploh. Predstavljeni so pevci in dirigenti, predvsem pa so tu tudi pričevanja in zapisi Bukovčeve – torej informacije iz prve roke.

Informacije o Bukovčevi lahko najdete tudi na našem portal MOMUS.