22.05.2022
Glasba v črkah: Zgodovina glasbe na Slovenskem III / Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918
Še ena od glasbenozgodovinskih knjig v času, ko humanistične stroke niso v prvem planu.

Slovensko glasbeno zgodovinopisje ima bogato preteklost. Če med avtorji, ki so v nekaj več kot dveh stoletjih najbolj zaslužni za popis glasbene ustvarjalnosti na Slovenskem, navedemo samo najpomembnejše, glasbe v njenih črkah še zdaleč nismo predstavili v celoti. Pa vendar jih omenimo vsaj nekaj: dr. Josip Mantuani, Vilko Ukmar, dr. Radoslav Hrovatin, akademik dr. Dragotin Cvetko, Cvetko Budkovič, akademik dr. Jerko Bezić, dr. Jože Sivec, dr. Primož Kuret, dr. Edo Škulj, akademik dr. Janez Höfler, dr. Darja Koter, dr. Metoda Kokole, dr. Matjaž Barbo, dr. Aleš Nagode, dr. Gregor Pompe, dr. Jernej Weiss in tako dalje. Zanje je značilno, da imajo za seboj več izvirnih monografskih znanstvenih knjig na tematiko glasbene zgodovine na Slovenskem. Zgodovina glasbe na Slovenskem III / Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918 predstavlja neke vrste zadnji snopič štirih del. O prvem med njimi še ne vemo ničesar, drugo pripravlja M. Kokole, aktualno tretjo sta uredila Aleš Nagode in Nataša Cigoj Krstulović, za četrto, ki nosi naslov Zgodovina glasbe na Slovenskem IV / Glasba na Slovenskem med letoma 1918–2018, pa je leta 2019 poskrbel Gregor Pompe.
Knjiga Zgodovina glasbe na Slovenskem III je sestavljena iz raznovrstnih besedil različnih avtorjev, ali kot uvodoma zapiše eden od urednikov, Aleš Nagode: »pripoved o glasbi na Slovenskem [se] osredotoča na dolgo 19. stoletje. S tem zajema prelomni čas, v katerem so se temeljito preoblikovale osnove družbene ureditve in kulturnega življenja, ki soodločajo tudi našo sedanjost.« Štirinajst avtorjev predstavlja sedemnajst zaključenih enot v neke vrste kronološkem redu, kot zaporedja posamičnih najpomembnejših glasbenih dogodkov in osebnosti. Najprej Ljubljansko Filharmonično družbo 1794–1919 predstavi P. Kuret. N. Cigoj Krstulović se pojavi kot avtorica treh sestavkov, in sicer Ljubljanska Glasbena matica, Učenje glasbe in institucionalizacija glasbenega pouka in Klavirska glasba. Špela Lah je popisala Glasbeno-gledališko poustvarjalnost v Ljubljani v 19. stoletju in Darja Koter Pevske zbore in glasbena društva. Nejc Sukljan piše o Glasbenem življenju v Trstu in Gorici, medtem ko Lidija Podlesnik Tomašikova plesno specifiko popiše v prispevku Od contredanse in deutscherja do salonskega kola in četvorke: skupinski družabni plesi, plesne prireditve in glasba za ples. O Čeških glasbenikih na Slovenskem piše Jernej Weiss, Slovensko operno ustvarjalnost v 19. stoletju pa popiše Pompe. Nagode v tem kontekstu objavlja dva sestavka, o Katoliški cerkveni glasbi v 19. stoletju na Slovenskem ter Pesem za glas in klavir na Slovenskem v 19. stoletju. V pevskem nadaljevanju sledi prispevek Slovenska večglasna ansambelska in zborovska pesem 19. stoletja Matjaža Barba, Ljudsko in ponarodelo pesem pa predstavi Urša Šivic. Vesna Venišnik Peternelj predstavi Orkestralno glasbo na Slovenskem od ustanovitve Filharmonične družbe do 1. svetovne vojne, Maruša Zupančič pa Razvoj komorne glasbe na Slovenskem. Kot zadnji je na vrsti prispevek Simone Moličnik z naslovom Pomen glasbene revije Novi akordi. Ker gre za relevantno znanstveno monografijo, so na koncu dodani bibliografija, osnovni podatkih o avtorjih in imensko kazalo. Bogato slikovno gradivo kronološko dopolnjuje vseh 17 tekstov še v likovni podobi.
Članki so nastali v okviru raziskovalnega programa z naslovom Raziskave slovenske glasbene preteklosti, raziskovalnega programa Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture in raziskovalnih projektov Pritok glasbenikov na Slovensko v dolgem 19. stoletju – njihov vpliv in integracija ter Slogovna in kompozicijsko-tehnična raznolikost slovenske glasbe od leta 1918 do sodobnosti v luči družbenih sprememb, ki jih je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Gre tudi za prvo elektronsko izdajo, saj je publikacija v digitalni obliki prosto dostopna TUKAJ.