Iz moje poslušalnice: Klemen Torkar

Jani Golob: Pustite nam ta svet (1987)

Klemen: Čisto pravi gusar je nadaljevanka mojega zgodnjega otroštva. Spomnim se, kako smo se s prijatelji šemili v odeje in brisače in bili Kapitan Florestan :). Kakšen privilegij je bilo rasti v času, ko so za otroke naredili tako kakovostno, domišljije polno nadaljevanko, pospremljeno z vrhunsko glasbo Janija Goloba. Vlado Kreslin je pa itak moj najljubši pevec. Z njegovo Namesto koga roža cveti sem leta 2000 postal Prvi glas Gorenjske in od takrat naprej je petje moj ljubi kruhek.

Ansambel Mihe Dovžana: V Gorjah

Klemen: Pesem je posvečena mojim rodnim Gorjam. Vesel sem, da sem lahko odraščal v objemu prelepe narave, ob dobrih ljudeh. In seveda ob domači glasbi, ki me je med letoma 2001-2007 veliko naučila na maratonskih veselicah in ohcetih z ansamblom Storžič. Pesmica lepo poboža z lahkotno frazo Jelke Cvetežar in citrami Mihe Dovžana.

Prir. Rok Golob: Zrejlo je žito (Simfonična ekstaza, 2013)

Klemen: Slovenska ljudska pesem je neizčrpno bogastvo, ki ga moramo spoštovati in negovati. Nisi pravi pevec, če na pamet ne izstreliš vsaj pet narodnih. Takoj se sliši, kdo zna zares peti in kdo »fejka«. No, v izvedbi spoštovane Sabine Cvilak, ob veličastnem aranžmaju Roka Goloba lahko govorimo le o presežku. Na še veliko takih in na več ponosa na to, kar je naše. 

Aleš Makovec: Deseti brat (2017)

Klemen: Tudi Slovenci imamo svoje opere. Kar nekaj smo jih že krstili v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, pod vodstvom Katje Konvalinka. Med drugimi Svetetovega Junaka našega časa, v katerem sem bil Junak. Posebej pri srcu pa mi bo za vedno ostala opera Deseti brat Aleša Makovca, v katerem sem odigral naslovno vlogo. Opere žal ni na You Tube-u, samo reklamni filmček, ki je vabil na čudovite ponovitve. V tistem času sem imel ravno rojstni dan in nikoli ne bom pozabil, ko mi je ob priklonu vsa dvorana stoje zapela vse najboljše. Tega se pač ne da kupiti in za take trenutke se živi.

Ana Soklič: Voda (2019)

Klemen: Občudujem vse izvajalce in avtorje, ki v časih, ko je avtorsko glasbo težko prodajati, vztrajajo in investirajo svoje znanje, čas in denar v nove glasbene stvaritve. Neumestno je pri tem razpravljati, kdo je kultura oziroma umetnost in kdo ne. O tem odloči poslušalec, ki ga nekdo nagovori, drugi pač ne. Sam vedno rad prisluhnem skladbam, ki jih moram slišati večkrat. In veliko je slovenskih interpretov in avtorjev, ki bi jih še rad izpostavil. Ano poznam že dolgo in vesel sem, kadar pride na vrsto tudi nekdo, ki ne dela na prvo žogo.

Iz uredništva:
Klemen Torkar je študij klasičnega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom profesorjev Pije Brodnik in Matjaža Robavsa zaključil leta 2014. Že med študijem je nastopil v naslovni vlogi Monteverdijevega Orfeja, za katero je prejel Prešernovo nagrado AG. V preteklih šestih letih je oživil 26 opernih likov, v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor, Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, Kulturnim centrom Janeza Trdine v Novem mestu in drugod. Skupaj z Evo Černe z opernimi pravljicami skrbi tudi za operno vzgojo najmlajših gledalk in gledalcev po slovenskih šolah. Popoldneve pa zelo rad preživlja s svojimi učenkami in učenci v lastni glasbeni šoli Muzičarna.