Kaj še ostane velikimi?

V rock glasbi je dandanes sila težko (p)ostati izviren, ohranjati uporniško držo in (iz)zveneti pridigarsko kredibilen. Našteti pridevniki, sveto trojstvo rock izražanja, so pravo nasprotje prevladujočega populizma, hitre in poceni zabave za množice. A to nikakor ne pomeni, da bi bil, če je že po cavovsko (Nick Cave, op. av.) v defenzivi, rock v krizi. Dokaz za to je skupina Dan D.  Biti star, a tako nov in vselej skladateljsko, kompozicijsko, aranžersko ter lirično aktualen in svež – to je tisto, kar skupino Dan D predstavi v najboljši luči dandanašnje influence rockovske glasbe.

Najprej nas razoroži naslov novega albuma skupine, Knjiga pohval in pritožb, v podnaslovu Milo za drago. Kdor ne pozna kronologije teh naslovov in ni seznanjen s potekom nastanka tako zadnjega kot predzadnjega albuma skupine Dan D, bi lahko pomislil, da so nam fantje že vnaprej odvzeli kritiški manevrski prostor. Kdo bi zbral pogum in si upal nergati in težiti nekomu, ki nam tako samokritično, samozavestno nastavlja celotno, le delno avtorsko popisano knjigo za pohvale in pritožbe? Statistika pravi, da smo v tistih uporabno gostiteljskih objektih, ki držijo svojo knjigo za pohvale in pritožbe, bolj dovzetni za razgaljanje lastnih vtisov in občutkov; naša kritika je ob tem v večini primerov pozitivna, torej pohvalna. In tudi ta, ki jo berete, ne bo nič drugačna. Skupina Dan D si to vsekakor zasluži, in tega ne mislim zgolj zaradi minulega glasbenega opusa in vseh zaslug, temveč in predvsem zato, ker kot osrednje, lahko bi rekli nosilno slovensko rock ime uspeva oplajati svojo lastno ustvarjalnost in ji dajati vsakič nov in svež zagon. Ne glede na to, ali je glasna ali pa tiha, skupina Dan D ostaja zvesta nenehnemu raziskovanju in razvoju v zvoku in besedi. Četudi ji letenje z ali brez ekstravagance ni tuje, vselej ostaja ozemljena, kar ji omogoča, da tudi o svojih najintimnejših temah poje ali spregovori iz širšega zornega kota. In to počne brez mimikrije ali neznank, le neposredno, razločno in brez zadržkov. Tudi takrat, ko se poigrava z nenavadnimi oblikami posredovanja svojega glasbenega izročila, Dan D vselej ohranja izzivalnost rockovske zgodbe, ki je globoko zasidrana v času, ki ga živimo. Pravzaprav nikoli ni zasidrana, saj se v brezmejnem arhipelagu situacijskega, osebnega, duhovnega, umskega, moralnega, družbenega, ljubezenskega čustvovanja in razkroja nenehno giblje skupaj s skupino, ki je kot pomorščak vedno dovzetna za nova obzorja. 

Tako smo po lanskoletni žajfasto oblazinjeni digitalni izdaji albuma Milo za drago dobili zdaj razširjeno, kompletirano knjižno edicijo z naslovom Knjiga pohval in pritožb. Na njej lahko ob znanih desetih skladbah z ne-albuma, kot mu pravijo fantje iz skupine, prisluhnemo še šestim novim, ki v koheziji slišanega zaokrožijo celotni zvok in sliko novo-starega Dneva D. Biti star, a tako nov in vselej skladateljsko, kompozicijsko, aranžersko ter lirično aktualen in svež – to je tisto, kar skupino Dan D predstavi v najboljši luči dandanašnje influence rockovske glasbe. In na tej točki bi lahko trdil, da je zasedba na isti časovni in vsebinski frekvenci z Arcade Fire, ki slovi kot največji rock bend aktualnega trenutka.

V skladbi Trigger za srečo se slednje zrcali skozi (od)rešilno pripovedovanje, ki se prebija preko satenaste odeje ambivalentne elektronske kulise. Nato Zvezde plešejo v ritmih trip-noira, ki ga z globokimi pljuči vdihuješ tudi takrat, ko ti je malce nerodno, ker si popolnoma neupogljiv za plesne korake. Kajti vedno se lahko zaneseš na Angela, ki z nosilno besedno zvezo, »reši mi dušo, odpusti slabe dni«, na poslušalca deluje motivacijsko in ga podžiga bolj kot … vse drugo, kar bi pričakovali pod angelskim sinonimom. Slednje bi si lahko mislili tudi ob naslovu skladbe Ca Kho To, kjer se skupina odpravi na pot v Vietnam. A »ča ka ti« je v zemeljskem ali kozmičnem smislu popolnoma irelevantno in povsem enako v vseh agregatnih stanjih človeške psihe. Zato dokaj ultimativno delujejo začetni verzi, »da, li si normalan?«, v tej skladbi, tlakovani v maniri liričnega haikuja. Dan D vsekakor moraš vzeti v celoti, se pravi ne le napotka skladbe Živ, ki pravi, da »ni dovolj le grižljaj« in se ti zareže v spomin s signalizacijskim zaključkom. V primeru, če si površen, se boš tega opozorilnega zvoka vsekakor spomnil. In zapomnil, da je listanje in branje knjig najpristnejše takrat, ko imaš roke umite in čiste.