Plošče
Konec je eno, drugo pa, kako končaš. Dan D z Rabim človeka ne teče častnega kroga, ampak do konca vijuga, zavija in podaja sebe po svoje.
Magnifico po desetletju na desetem albumu zveni sproščeno in vrhunsko.
Naravni pojavi je naslov tretjega albuma zasedbe Kokosy, ki je na začetku še tisti zafrkantski bend, na koncu pa to noče in ne more več biti.
Šesti je bil nekdaj Šesti metek in še prej Jeti band. Šestnajst let kasneje je tukaj prvenec Zmeden. Dokaz, da nikoli ni prepozno? Vsekakor. Ampak da čakaš šestnajst let?
ClaudiZu na prvencu Z menoj ujame tisto najdragocenejše: svoj čas, svojo mladost in sebe.
Za 70. rojstni dan si je Pero Lovšin podaril album Za sto let naprej, ki je zares nov v skladbi Marš za mir, sicer pa na novo nezgrešljivo njegov.
Tabu z že četrto pevko na šestem polnometražnem albumu postavi cel kup vprašanj.
Parvani Violet s svojim ezoteričnim trap prvencem ponudi nevsakdanjo, nepričakovano izkušnjo.
Prvenec Yoko Nono želi čimprej skozi uho v srce. Ne po bližnjici, bolj po utečeni poti. Kar bi bilo za ene dolgočasno, za druge pa prvič, je za Yoko Nono bistvo.
Plateau je še vedno singlovski bend, vendar na drugem albumu pokaže precej več zrelosti.
Severa Gjurin je s pričujočim albumom ustvarila svoj neke vrste kantavtorski dolgometražni prvenec z nežno, ambientalno štimungo, v kateri je pomlad omniprezentna.
Buržuazija na Vrtiljaku sanj bolj izdelano vrti in vrti svoj disko pop rock.
Ali Helo še drži priključek ali pa morda presega predhodno delo zasedbe Mrfy?
Vlado Kreslin je ob sedemdesetletnici prejel veliko poklonov in čestitk. Ta z Izštekanimi je bila najbrž najbolj živahna.
Če je preteklost albumov dua Liamere zaznamovala motorika melanholičnega elektroakustičnega zvoka, potem je novi album Re- eleganca vsega naštetega.
