Koncert v spomin prof. Tomažu Lorenzu

Godalni sekstet
Vid Sajovic, violina
Oskar Longyka, violina
Nejc Mikolič, viola
Anuša Plesničar, viola
Sebastian Bertoncelj, violončelo
Lucija Rupert, violončelo

Kristian Koželj, interpret poezije

Spored:

Richard Dehmel (1863–1920):
Ozarjena noč (pesem iz zbirke Ženska in svet)

Arnold Schönberg (1874–1951):
Ozarjena noč op. 4

Johannes Brahms (1833–1897):
Godalni sekstet št. 2 v G-duru, op. 36
Allegro non troppo
Scherzo. Allegro non troppo
Adagio
Poco Allegro

Arnolda Schönberga danes povezujemo s številnimi glasbenoteoretičnimi pojmi, saj je eden najpomembnejših inovatorjev v svetovni glasbeni zgodovini, ki je s svojim konceptom dvanajsttonske tehnike radikalno spremenil pogled na glasbeno kompozicijo in odprl pot atonalnosti, ekspresionizmu ter drugim smerem 20. stoletja. Z Aleksandrom Zemlinskim, ki je bil sicer skladateljev bližnji prijatelj in eden izmed ključnih mentorjev na profesionalni poti, sta poleti leta 1899 odšla na krajši oddih v bližino Dunaja in tu se je Schönberg zaljubil v Mathildo, sestro Zemlinskega. V Schönbergu se je posledično prebudila ustvarjalna žilica in je tako v pičlih treh tednih nastala simfonična pesnitev Ozarjena noč. Schönberg jo je napisal na podlagi pesmi Richarda Dehmla, pesnika, ki je izrazito vplival na Schönbergove estetske poglede, saj se njegova poezija jasno umešča v čas dekadence, ki je skušala opraviti s številnimi moralnimi predsodki. Ozarjena noč, ki danes sodi med skladateljeva najpogosteje izvajana dela, združuje v sebi tako Wagnerjev svet kromaticizma in razširjenih harmonij kot premišljeno motivično delo, značilno za Brahmsa, in kot oblika sicer ne poseduje oprijemljivega zunanjega programa, temveč slika predvsem duševne konflikte protagonistov in atmosfero narave. Skladba je sestavljena iz dveh delov z uvodom in epilogom.

Tudi obdobje zgodnje romantike prinaša s seboj svojstvene glasbene povednosti. Romantični klasicizem povzdiguje nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa na sam piedestal lepih umetnosti: zazrt v prihodnost, a močno navezan na zapuščino in tradicijo preteklih obdobji. Kljub svoji bolj konvencionalni kot zares inovatorski komponistični naravi pa uvid v njegovo glasbeno umetnost razkriva številne lepote: preplet harmonije in kontrapunkta, ki se osrediščita v barvitosti harmonije, vpete v njun tok. Tako kot Schönberga je tudi Brahmsa pri pisanju kompozicije navdihovala romantična zagledanost, in sicer v Aghato von Siebold. Spisal je sekstet v udobju podeželja v okolici Lihtentala v bližini Baden-Badna. Delo zaznamuje eksočitno zveneči začetek prvega stavka, z inovativno strukturo akordov in mnogih, tehničnih in melodičnih, kontrastnih momentov.

Koncert dveh draguljev romantične komorne glasbe, ki ju v našem prostoru redko slišimo, a spričo tega nista nič manj priljubljeni, bodo izvedli uspešni slovenski glasbeniki mlajše generacije, ki znanje in izkušnje pridobivajo tako doma kot na tujem. Vsi zbrani so v danem trenutku tako ali drugače delovali pod okriljem prof. Tomaža Lorenza, zato se zdi še toliko bolj primerno, da zadnji, peti koncert v septembrskem ciklu Jesenskih serenad ostaja tradicionalno posvečen njegovemu imenu in bogati glasbeni ter pedagoški zapuščini.