Letošnje Godalkanje v znamenju balfolka

Godalkanje je celoletni program godalne igre, ki dopolnjuje ali nadgrajuje že pridobljeno znanje sodelujočega »učenca«. Pionir in glavni mentor Godalkanja je akademski in ljudski glasbenik Bojan Cvetrežnik, ki je v devetih letih Godalkanja k sodelovanju privabil mnogo vrhunskih strokovnjakov za različne godalne stile iz različnih držav, med njimi Barjo Drnovšek, voditeljico letošnjega Godalkanja. Vsako leto v programih Godalkanja sodeluje množica otrok, mladostnikov, akademskih glasbenikov in študentov. Godalkanje se loči od ostalih glasbenih izobraževanj. »Predvsem ponujamo vsebine, ki pri nas sicer (še) niso dostopne v javnem glasbenem šolstvu. Velik poudarek dajemo na folk glasbo iz različnih evropskih držav, iz katere črpamo med drugim tudi tehnične vaje, motive za (jazz) improvizacijo, načine fraziranja, ki se uporabljajo pri klasični glasbi ... Začetnike na začetku poučujemo brez poznavanja notnega črtovja, z relativno solmizacijo, posnemanjem, učenjem po posluhu, branja in pisanja not se naučijo kasneje. Večino viž se učimo po posluhu, brez not, saj se le tako lahko direktno naučimo pomena not, brez dvakratnega prevajanja (najprej glasbe v notni zapis in potem iz notnega zapisa v glasbo). Pomembno je tudi to, da ima vsak učenec svoj repertoar, ki ga nenehno obnavlja in nadgrajuje in ga lahko v kateremkoli trenutku zaigra,« je dejala Barja Drnovšek.

Študijsko leto se tradicionalno zaključuje novembra v Festivalni dvorani na velikem gala koncertu Godalkanje. V nedeljo, 3. novembra, bo Festivalno dvorano že tretjič preplavil zvok godal. »Nedeljo smo izbrali zato, ker je to zadnji dan krompirjevih počitnic, med katerimi veliko ljudi odide na dopust. Nekako računamo, da se na večer pred delovnim dnem pa že morajo vrniti v Ljubljano. Leta 2017 sta bili glavni gostji Kate Young iz Škotske in Claudia Schwab iz Avstrije, lansko leto pa smo koncert posvetili srbski glasbi in plesanju kola. Najboljše je bilo, ko je v nekem trenutku cela dvorana hkrati vstala na noge in začela plesati. Upam, da bo tudi letos večina stolov bolj za okras,« je dejala Barja.Osrednja tema večera bo tokrat balfolk oziroma, v grobem prevodu, »plesi sveta«, ki izvirajo iz Francije, Italije in Belgije. Ponovni razcvet je balfolk doživel v zadnjih desetih letih, ko se je ob glasbeni spremljavi, tako kot nekoč, zunaj na mestnih trgih začelo dobivati na stotine plesalcev in glasbenikov, da bi plesali plese v paru (mazurka, skotiš, valček …), plese v krogu (circle circassian, chapelloise, bourree …) in plese v vrsti (andro, hanter dro …). Balfolk ne spada med folklorne plese. »Folklorne skupine so oblečene v noše, na balfolk pride oblečen vsak po svoje. Folklorne skupine nastopajo na odru zato, da jih publika opazuje. Pri balfolku pa publika pride na dogodke zato, da bi se naplesala. Folklorne skupine trenirajo koreografije, pri balfolku je sicer fino, da znamo osnovne korake, ampak med samim plesom je tudi veliko improvizacije, ni pravil, kako točno je treba plesati. Če ti paše, lahko tudi na glasbo za skotiš plešeš polko,« je Barja izpostavila razliko med folkloro in balfolkom ter dodala, da je lepo, če se ljudje dobivajo in plešejo za lastno veselje, ne zgolj zato, da bi nastopali.

Barja Drnovšek je prišla v stik z balfolkom po naključju. »Slučajno sem šla mimo Čevljarskega mosta, ko so se na njem ravno dobili plesalci in so me potegnili v krog, še preden sem sploh uspela ugotoviti, kaj se dogaja. No, pa sem se naučila prvi chapelloise; ko sem slišala še glasbo, na katero so plesali, pa ni bilo več poti nazaj. Potem sem se vpisala na plesne balfolk delavnice k Miji Koderman in sama začela raziskovati tovrstno glasbo. Veliko sem se naučila tudi na raznih festivalih in dogodkih v Franciji, Italiji, Belgiji. To je bilo okrog leta 2013; v tistih letih je bilo to dogajanje na vrhuncu, če lahko tako rečem. Včasih se je na kakšni mazurki klandestini v Italiji dobilo tudi do 600 plesalcev in glasbenikov. No, pri nas je seveda proporcionalno manj ljudi in tudi manj plesalcev. Redne delavnice sicer ne potekajo več, se pa plesalci še vedno večkrat dobijo, predvsem ko je dovolj toplo, da lahko plese preplesujejo zunaj (na tržnici pod arkadami, na Čevljarskem mostu, pred Narodno galerijo ...). Mislim, da bo to največji dogodek do zdaj pri nas in upam, da bomo uspeli z njim navdušiti čim več ljudi, da bo scena živela še naprej,« je v upanju na še večjo popularizacijo balfolka povedala Barja.

Barjo je balfolk prevzel tudi, ker je njen primarni inštrument violina. »Violina igra v balfolku kar močno vlogo, mogoče takoj za harmoniko (večinoma se igra diatonična harmonika, manjša od teh, ki jih poznamo pri nas). Prednost harmonike je v tem, da lahko igra melodijo in akorde hkrati, tako da je že dovolj en sam človek. Violina pa seveda potrebuje spremljavo, kar je za koga mogoče slabost, zame pa vsekakor dober izgovor, da lahko igram z drugimi ljudmi.«

Eden izmed teh bo letošnji osrednji gost, violinist Wouter Vandenabeele, ki bo nastopil ob spremljavi kitarista Jeroena Knapna. Wouter je ustanovitelj festivala Fiddlers on the move v belgijskem mestu Ghent, kamor prihajajo mentorji in znanja željni iz vse Evrope. Poleg tega poučuje različne violinske stile, vodi delavnice po celem svetu in igra v mednarodnih zasedbah, kot so Tamala, Olla Vogala, Ghent Folk Violin Project … »Wouter je radovedni multižanrski violinist, ki nenehno potuje in se uči od ljudi, ki jih na svojih potovanjih srečuje. Povezal je mnogo glasbenikov, ki se brez njega med sabo ne bi poznali. Je eden redkih, ki nam je zaupal že po prvem bežnem srečanju in nas povabil, da pridemo poučevat na njegov festival, ne da bi se prav zares spoznali. Zadnje čase največ koncertira z zasedbo Tamala, ki izvaja afriško glasbo.« 

Na gala večeru bo nastopila tudi najstniška zasedba najbolj entuziastičnih godalkarjev, ki se jih je oprijelo ime Slovenian Fiddle Gang. Posebni gostje bodo še skupina švedskih učencev in učiteljev, ki poleg violin igra tudi švedski ljudski inštrument nyckelharpo. Barja in Wouter bosta pred koncertom skupaj vodila inštrumentalne delavnice. Del naučenega repertoarja z udeleženci bo prvič možno slišati prav na dogodku, zato vseh nastopajočih pravzaprav ne morejo napovedati vnaprej. Vsa mesta na delavnicah so že zasedena. »Z Wouterjem bomo zagotovo še sodelovali tudi v prihodnosti, saj bomo že februarja skupaj z zagnano najstniško ekipo Slovenian Fiddle Gang odpotovali v Ghent in se udeležili festivala Fiddlers on the move,« je povzela Barja Drnovšek ter v šali dodala: »Obisk koncerta na lastno odgovornost. Zna se zgodit, da boste uživali. Če vas bodo balfolk plesi zasvojili, ne prevzemam odgovornosti, posledice pa boste nosili sami.«

Na odru bo torej pestro, prav tako pod njim. Brez plesa ni balfolka! Ker so osnovni koraki balfolk plesov večinoma tako enostavni, da se jih lahko nauči vsak, bo tik pred koncertom na licu mesta organizirana krajša delavnica plesov. Vodila jo bo Mija Koderman, ki je zaslužna za to, da so »plesi sveta« sploh prestopili slovenske meje.