Malce drugačno slavje, malce drugačno obujanje spominov

Koncertna poslovalnica Maribor, najstarejša na področju nekdanje skupne države (za nas pa vedno mladostna dama), bo 18. marca praznovala svoj 75. rojstni dan. Proslava častitljivih 75 let delovanja Koncertne poslovalnice Maribor se je zaradi aktualnih okoliščin morala preseliti v virtualno okolje. Nastopila bo nova zasedba mariborskemu občinstvu sicer že dobro znanih in vedno zelo dobrodošlih glasbenikov.


Malce drugačno obujanje spominov:


Klasika na hladnem, neumnosti na toplem

Kazinska dvorana, takšna lepotica kot je, pa nam nikakor ni v čast. Od vsepovsod vleče … Za garderobo nikakor ni poskrbljeno, kar pa je edina sreča, kajti navdušenje nad muziko ne greje preveč in človek mora po polurnem poslušanju seči po plašču. Tako se res ne čudim, da ostane večina ljudi doma na toplem in uživa vsakršne neumnosti ob televizorju. (Gostovanje kvarteta Gewandhaus iz Leipziga: Najvišja raven, Aleksander Lajovic, Večer, 1962)


Tudi najboljši nas kdaj ne prepričajo povsem

Koncert je dirigiral doslej še malo znan Neme Jarvi (Neeme Järvi, op. ur.). Težko je natanko ugotoviti, kakšna je vloga dirigenta pri orkestru takih kvalitet, kot je Leningrajska filharmonija, saj so lahko vidni znaki, kot npr. virtuoznost gibov, impresivnost osebe ipd. le površinski in nebistveni. Za Jarvija lahko rečemo le, da kakšne posebne pozornosti ni vzbujal, da pa je svojo osnovno nalogo izvrstno opravil. (Leningrajska filharmonija v Mariboru: Blesteča interpretacija Prokofjeva, Vlado Golob, Večer, 1963)


Mariborski kritiki so zahtevni in brez dlake na jeziku

Karlo Rupel in Marjan Lipovšek, naša priznana umetnika iz Ljubljane, sta priredila v Kazinski dvorani violinski koncert s prilično obširnim in pestrim programom […]. Ta koncert v nobenem slučaju ne moremo šteti med uspele glasbene prireditve. Da ne bi bilo govora o dveh naših prominentnih domačih umetnikih, ki sta že v mnogih prilikah dokazala svojo umetniško in tehnično dovršenost, bi lahko, zavedeni od tega hladnega in nesigurnega muziciranja, preuranjeno izrekli nepravilno sodbo. Tako pa se samo vprašamo, kako je moglo priti do tega tako površno pripravljenega koncerta. (Ob začetku koncertne sezone, Vestnik, 1950)


Tako se je začelo

Iskreno zadovoljni pa so bili tudi gostje filharmoniki iz Trsta. Prisrčni sprejem na Trgu svobode, lep obisk pri obeh koncertih, bratsko vzdušje in hvaležno, navdušeno odobravanje mariborskega občinstva pri odličnem izvajanju, pozdravni govori, venci in šopki ter zdravice v vedrem razpoloženju pri večerji, vse to je napravilo na drage nam tržaške goste jako topel in vseskozi izvrsten vtis. (Vestnik, 1946)


Spremljamo jo od otroških let

Sinoči je v Kazinski dvorani nastopila 10-letna pianistka Dubravka Tomšič iz Ljubljane […]. Prvič v letošnji koncertni sezoni so Mariborčani do zadnjega kotička napolnili Kazinsko dvorano in našo najmlajšo koncertantko nagradili z dolgotrajnim ploskanjem in cvetjem. Med poslušalci je bilo predvsem veliko število otrok, ki so z velikim zanimanjem sledili koncertu. (Lep uspeh pianistke Dubravke Tomšičeve, Večer, 1951)


Ekscentričen zvezdnik?

Na oder ni prišel v svilenih mokasinkah, temnih hlačah, beli suknji s široko odprtim ovratnikom in svileno ruto okoli vratu kot v Carnegie Hallu v New Yorku. Ivo Pogorelić, nadarjen pianist in po svoje ekscentrik, se je z zamudo, a vendarle, priklonil mariborskemu občinstvu v skrbno skrojenem fraku. Komajda je namenil pogled množici, ki mu je spontano ploskala, nasmehnil se je šele potem, ko mu je mladenka ob koncu sporeda podarila vrtnico na dolgem peclju; in Ivo jo je celo poljubil na lici. […] Ko je po napornem večeru s pričesko, kot da bi bila naelektrizirana, udobno sedel v salonu hotela Orel, se ni prav nič spremenil. Nekaj malega je popil in pojedel. Ura je bila že skoraj polnoč, ko se je odpravil malce na zrak. Tudi tam se je gibal, kot da bi sanjal, komajda je spregovoril nekaj besed. (Ivo kot sfinga, Bogo Skalicky, Večer, 1981)


Razgrajal po hotelu

Prejšnji teden se je v Mariboru mudil Igor Ojstrah, eden najboljših violinistov na svetu. Rus, star 73 let, sicer sin leta 1974 umrlega Davida Ojstraha, med gostovanjem ni kaj prida navdušil s prijaznostjo. Nasprotno; jezo zaradi izgubljene prtljage na letališču, kasneje so jo našli, je stresal nad osebjem hotela Habakuk. (Dobro jutro, 2004)


Kronično pomanjkanje denarja

Možnosti, da bi v Mariboru znova slišali Chopinove mojstrovine izpod prstov Iva Pogorelića, so enake ničli. Večina koncertnih poslovalnic v Jugoslaviji, med te sodi tudi mariborska, si nastopa našega slovitega umetnika ne more več privoščiti. Za en sam koncertni večer bi izpraznili blagajno do dna, saj velja celotni aranžma sedem in pol milijona dinarjev. (Iva ne bo v Maribor, Bogo Skalicky, Večer, 1986)


Mahler in tisoči pod koši

Organizacijo takšnega projekta lahko uspešno pripravi le tisti, ki ima dolgoletne izkušnje s tega področja in uspe pridobiti konsenz mnogih akterjev, ki so tukaj neobhodno potrebni in lahko bistveno vplivajo na uspešno realizacijo. Narodnemu domu Maribor je kot organizatorju tega dogodka to uspelo v polni meri, saj je bila izvedba Mahlerjeve Simfonije št. 8 po svoje najmarkantnejši kulturno-umetniški dogodek letošnje sezone v Sloveniji. (Fascinantno v dvorani Tabor; prva izvedba Mahlerjeve Simfonije št. 8 v Sloveniji pred več kot 2500 poslušalci, Tone Žuraj, Večer, 2002)


Mariborčani smo toplo občinstvo

Del zaslug na tem čudovitem doživetju pa je tudi na poslušalcih, predvsem na mladini, ki je bila kar najštevilneje zastopana na koncertu. Noben umetnik namreč ne more uspeti, če trči pri publiki na zid nerazumevanja. Na tem večeru sta oba umetnika našla v poslušalcih toliko podpore in pristnega žara, kolikor sta tega najbrž redko deležna in morebiti jima bo Maribor ostal v spominu na njuni dolgi poti na Daljni vzhod. (Visoka pesem velike umetnosti, Benjamin Britten in Peter Pears v Mariboru, Vlado Golob, Večer 1955)


Tudi kleni Pohorci imajo radi klasiko

Približno 180 cm visok možak krepke postave, srednjih let in lepo negovane brade je na ponedeljkovem koncertu Državnega simfoničnega orkestra Sovjetske zveze zbujal vsesplošno pozornost številnih obiskovalcev, ki so se zbrali v mariborski dvorani Union. Na koncert je prišel namreč v vetrovki, gumijastih škornjih, s pohorskim klobukom in nahrbtnikom. Tega je obesil na kljuko vrat, ob katerih je vztrajno stal več kot dve uri. Glasba mu je bila očitno všeč […]. Sicer pa – če prihaja mladina v puloverjih in kavbojkah, zakaj navsezadnje ne bi smeli v dvorano tisti, ki se oblačijo po pohorsko? (Možak z nahrbtnikom, Bogo Skalicky, Večer, 1982)


Celo v Mariboru se človek lahko izgubi

Da se tudi na koncertu resne glasbe dogajajo neresnosti je dokazalo gostovanje komornega orkestra iz Minska (pred leti je že bil pri nas), ob koncu minulega tedna v dvorani Union. Številni oboževalci Mozartovih melodij so čakali skoraj dvajset minut na začetek. Dirigent se je izgubil: Viktor Soboljev je k fraku v naglici obul rjave čevlje in je pohitel v hotel po črne. Bojda se je vmes izgubil in ni našel nazaj v dvorano. (Mozart, sirena in Casablanca, Bogo Skalicky, Večer 1991)


Drzno srečanje preteklosti in sedanjosti

Četrti koncert Komornega cikla so načrtovali kot slavje ob jubileju Koncertne poslovalnice prav na dan, ko smo pred 75. leti, prvikrat v dvorani Union, sploh prvič zaploskali gostujočim glasbenikom. A ker so časi takšni, kakršni pač so, bo tokratno slavje precej drugačno. Pravzaprav bo kar malce revolucionarno: obeležili ga bodo namreč s prvim živim prenosom katerega od koncertov Koncertne poslovalnice v digitalnem okolju. Prav ste prebrali. Petinsedemdesetletna dama je kljub častitljivim letom še kako v koraku s časom. Sklenila je, da koncerta ne bomo odpovedali ali prestavili na nedoločljive boljše čase, temveč bodo raje izkoristili možnosti, ki nam jih ponuja sodobna tehnika. Le dvorano Union bo zamenjal Awwwditorij - virtualna dvorana, v kateri lahko koncerte užijemo iz prve vrste – na varnem, v domačem okolju, udobno nameščeni na svojem kavču ali fotelju. Kako obiskati Awwwditorij? Tako, da 18. marca zvečer sedete pred zaslon računalnika ali pametnega telefona, obiščete spletno stran Narodnega doma Maribor in kliknete z miško. Na odru bodo glasbeniki, ki jih dobro poznamo, saj so vsi dobrodošli gostje naših ciklov. Vendar bodo tokrat prvič nastopili skupaj v takšni zasedbi, zato bo koncert tudi po tej plati nekaj novega in vznemirljivega. Violinista Janeza Podleska, violončelistko Karmen Pečar Koritnik in pianista Aleksandra Serdarja sta zamikala dva velikana komornega skladanja, Beethoven in Brahms. Klavirski trio op. 8 prinaša vpogled v melanholično dušo mladega Brahmsa, takrat komaj dvajsetletnega skladatelja, ki si je šele utiral pot na glasbene odre. Gre za prvo delo, ki si ga je plah in občutljiv mladenič upal objaviti, k čemur je veliko pripomogla njegova pokroviteljica Clara Schumann. Pozneje je skladatelj trio temeljito predelal in ponovno objavil, tej verziji pa bomo prisluhnili tudi na našem koncertu. Pravo nasprotje mladega Brahmsa je bil mlad Beethoven, samozavesten mladenič, ki si je kot šestindvajsetletnik že ustvaril ime in status glasbenega zvezdnika tudi na Dunaju. Neustrašen pianist in improvizator je nekaj let pred tem izdaj svoj prvi opus, serijo drznih klavirskih triev, v katerih je že nakazal pogumno premikanje žanrskih meja, tako značilno za njegovo ustvarjanje. Eden teh je svež in iskriv Trio op. 11 iz leta 1797, v katerega je vpletel tudi melodijo Preden grem na delo iz komične opere, ki so jo leto poprej uprizarjali v dunajskem dvornem gledališču. Bila je tako priljubljena, da si je utrla pot na dunajske ulice, kjer jo je veselo požvižgavalo staro in mlado. Zaradi tega se je tria prijel vzdevek Gassenhauer (poulična pesem). Obeta se torej pester, vznemirljiv večer, poln mladostnih iskanj in žara, drznih in globokih preizpraševanj. Vse to še kako velja tudi za to naše majhno slavje – drzen poskus drugačnega koncertnega doživetja skozi možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Jubilej kot simbolično zlitje petinsedemdesetletne tradicije s sedanjostjo.

Link do koncerta: https://www.nd-mb.si/awwwditorij/predstava/nd/janez-podlesek-karmen-pecar-koritnik-aleksandar-serdar