Brezčasnost in 80 let delovanja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor

Kultura je od nekdaj eden najzanesljivejših pokazateljev zrelosti in napredka skupnosti. V njej se zrcalijo človekova ustvarjalnost, umetniška občutljivost in sposobnost preseganja vsakdanjosti. Razvoj umetniških spretnosti in ustvarjalnega potenciala ljudi v skupnosti ni nikoli zgolj estetski projekt – je izraz vrednot, ki določajo stopnjo razvitosti določene družbe. Prav skozi kulturo se družba prepoznava, utrjuje in oblikuje svojo nacionalno identiteto. Družbeno-kulturne ustanove so prostori srečevanja različnih ustvarjalnih energij. V njih se prepletajo umetniški interesi, generacije in estetske usmeritve, iz teh prepletov pa nastaja skupna kulturna zavest. Narodna gledališča, muzeji, galerije, kulturno-umetniška društva, orkestri in ljubiteljska združenja niso le institucije, temveč živa središča skupnostne zavesti in duha. Na bogatem kulturnem zemljevidu mariborskega prostora ima že več kot osem desetletij posebno mesto Koncertna poslovalnica Narodnega doma Maribor. Njen jubilej ni zgolj številka, temveč pričevalec vztrajnosti, strokovnosti in predanosti umetnosti. S svojim delovanjem je pomembno soustvarjala zavest o umetniških vrednotah ter širila obzorja domačega občinstva.

Na bogatem kulturnem zemljevidu mariborskega prostora ima že več kot osem desetletij posebno mesto Koncertna poslovalnica Narodnega doma Maribor. Njen jubilej ni zgolj številka, temveč pričevalec vztrajnosti, strokovnosti in predanosti umetnosti. S svojim delovanjem je pomembno soustvarjala zavest o umetniških vrednotah ter širila obzorja domačega občinstva. Vsak poskus, da bi njeno delovanje zajeli v strnjeni obliki, je nujno selektiven. Marsikateri dogodek in umetnik ostaneta zunaj zapisa, vendar izčrpno naštevanje ne bi služilo osnovnemu namenu – iz bogatega zgodovinskega gradiva izluščiti eno samo nit, ki osvetljuje razvoj kulturnega utripa v Mariboru. Kljub temu se moramo ustaviti tudi pri zgodovini. Osredotočenost zgolj na današnje aktivnosti in bogate programe bi škodovala kontinuiteti dela in razumevanju obstoja glasbene institucije, ki je v vsakem obdobju svojega delovanja občinstvu uspela ponuditi aktualne vrednote glasbene ustvarjalnosti. Pogled nazaj tako na pravi način osvetljuje programske razpone, ki izrisujejo trenutno sliko sodobne koncertne produkcije. S tradicijo kakovostnih orkestrskih, komornih in mladinskih ciklov ter gostovanji priznanih domačih in mednarodnih glasbenikov Koncertna poslovalnica poudarja pomen kakovostne glasbe za kulturno življenje Maribora in širše.

Koncertna poslovalnica Narodnega doma Maribor je bila ustanovljena leta 1946, kmalu po drugi svetovni vojni, kot ena prvih organiziranih koncertnih institucij na slovenskem prostoru. Prvi koncert je bil izveden marca 1946 v dvorani Union, ko je nastopila Tržaška filharmonija pod vodstvom Jakova Cipcija. To je bil začetek neprekinjenega delovanja, ki jo uvršča med najstarejše tovrstne koncertne institucije v Sloveniji in na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Skozi desetletja je poslovalnica postala osrednja točka klasične koncertne scene v Mariboru. Na njenem programu so bili orkestrski, komorni in solistični koncerti, srečanja za mlade, jazzovski ter festivalski dogodki. Poleg tega je soustvarjala še druge pomembne glasbene pobude v mestu, med drugim ustanovitev Mariborske filharmonije (v sklopu njenega delovanja med letoma 1950–1965 in 1993–2004). Glasbena mladina Maribor je leta 1965 postala pomembna platforma za mlade glasbenike. V šestdesetih letih so se pod njenim okriljem začeli tudi zametki Festivala Maribor in dogodkov baročne glasbe, ki so kasneje prerasli v samostojne in cenjene festivalske oblike. V osmih desetletjih je Koncertna poslovalnica postala sinonim za bogat kulturni utrip Maribora ter uveljavljeno glasbeno prizorišče z abonmaji in rednimi koncertnimi cikli. V vsakem obdobju svojega delovanja je pomembno prispevala k oblikovanju kulturnega profila mesta in omogočala širokemu občinstvu stik z vrhunsko umetnostjo. Narodni dom Maribor, organizator Koncertne poslovalnice, je tudi ustanovitelj Festivala Lent, enega največjih in najbolj prepoznavnih mednarodnih festivalov v Sloveniji, ki vsako leto privabi množice obiskovalcev ter pomembno razširi glasbeno in kulturno ponudbo mesta. 

Bogata tradicija poslovalnici omogoča nadaljnje poglabljanje komornega programa in razvoj različnih ciklov, s čimer privablja občinstvo vseh starosti. V svojih stalnih programih – orkestrskem ciklu, komornem ciklu, ciklu za mlade ter glasbenih srečanjih umetnikov v okviru Festivala Lent in komorne tradicije – je Koncertna poslovalnica spletla mrežo glasbenih dogodkov, ki so postali nepogrešljivi del mariborskega kulturnega življenja. Mariborska publika je imela priložnost v živo spremljati nastope številnih uglednih domačih in mednarodnih umetnikov ter ansamblov (pričujoči izbor temelji na umetniški odmevnosti, simbolnem pomenu in mednarodnem dosegu), kot so Svjatoslav Richter, Benjamin Britten, Sergiu Celibidache, Valerij Gergiev ter Neeme in Paavo Järvi. Na odru Narodnega doma so gostovali Dunajski simfoniki, Kraljevi filharmonični orkester, Zagrebški solisti, I Musici ter vidni slovenski umetniki Dubravka Tomšič Srebotnjak, Irena Grafenauer, Marko Letonja in Primož Novšak.

Skozi jubilejno leto so bili v različnih medijih objavljeni številni zapisi o zgodovini ustanove, njenih ključnih osebnostih in prelomnih dogodkih. Glasbeni dogodki so se vrstili skozi vse leto in ustvarjali mariborsko atmosfero, še bolj kot sicer prežeto z glasbo in umetnostjo. Slavnostni koncert ob 80. obletnici, ki je potekal 13. februarja letos v dvorani Union, je simbolno sklenil jubilejno leto. Nastopil je Komorni orkester iz Basla pod dirigentskim vodstvom Deljane Lazarove. Glasbeniki so izvedli Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 7 Clare Schumann s pianistko Alexandro Dovgan, Simfonijo št. 4 v h-molu Emilie Mayer, skladbo Odtenki moje tišine sodobne slovenske skladateljice Nane Forte ter Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Roberta Schumanna s pianistko Dovgan. Koncert je bil zasnovan kot poklon klasični glasbi ter ustvarjalnosti ženskih skladateljic in izvajalk. Ob zaključku praznovanja jubileja je Narodni dom Maribor pripravil razstavo oziroma časovnico z izborom fotografij in zgodovinskih dogodkov iz bogatega arhiva Koncertne poslovalnice. Na ogled je na predbalkonu dvorane Union in predstavlja pregled vrhuncev, gostovanj ter koncertnih trenutkov osemdesetletnega delovanja. Obiskovalci si lahko ogledajo razvrstitev gostovanj najvidnejših domačih in tujih glasbenih umetnikov od leta 1946 do danes. Pregled gradiva razkriva zanimiv razvojni lok: od začetne usmerjenosti na slovenski in jugoslovanski prostor do širšega evropskega in svetovnega konteksta, ki ga je prinesla doba globalizacije. Tako se je dejavnost Koncertne poslovalnice razprla navzven, ne da bi pri tem izgubila svoje lokalne korenine.

Jubilej dopolnjuje priložnostna razstava na promenadi Mestnega parka, kjer lahko obiskovalci spremljajo kulturnozgodovinski pregled koncertov in pomembnih trenutkov skozi čas. Maribor slovi kot izrazito odprto mesto na vseh področjih družbenega življenja, kar velja tudi za Koncertno poslovalnico. Prav zaradi te odprtosti je pomembno, da domači potenciali niso zapostavljeni ali spregledani. Ob koncu tega prispevka ob obletnici se zdi smiselno izpostaviti domače umetnike, saj brez njih Maribor ne bi zaživel kot kulturno središče regije. V osmih desetletjih delovanja so na njenem odru izvajali dela številni domači poustvarjalci in skladatelji, med njimi Marjana Lipovšek, Bernarda Fink, Mak Grgić, Alexander Gadjiev, Janez Podlesek, Karmen Pečar Koritnik, Miha Firšt, Igor Leonardi, Jan Sever ter številni drugi solisti, komorni glasbeniki in člani domačih orkestrov, zlasti Orkestra Slovenske filharmonije. Program je skozi desetletja redno vključeval tudi dela slovenskih skladateljev – od Lucijana Marije Škerjanca, Marjana Kozine in Uroša Kreka do sodobnih ustvarjalcev, kot so Lojze Lebič, Aldo Kumar, Vinko Globokar, Tomaž Svete, Nana Forte in Alex Hren. S tem je Koncertna poslovalnica ob svoji izraziti mednarodni odprtosti vselej ohranjala tudi jasno zavezanost slovenski glasbeni ustvarjalnosti – kot prostor srečevanja domače umetnosti z evropskim in svetovnim glasbenim prostorom.