Mrvice spomina: duhovnik Josip Lavtižar kot skladatelj in glasbenik

Duhovnik Josip (Jožef) Lavtižar je bil med drugim tudi glasbenik in celo skladatelj, eden redkih v Gornjesavski dolini, morda še dandanes edini. Rodil se je 12. decembra 1851 v Kranjski Gori in na rodnem Gorenjskem, čisto na koncu Gornjesavske doline, je potem razen redkih izjem ves čas svojega dolgega življenja in delovanja vseskozi ostal. Od glasbene izobrazbe je imel za seboj le enoletno šolanje na Višji cerkveni šoli v nemškem Regensburgu. Njegov glasbeni opus je razdeljen na cerkvenega in posvetnega. Lavtižarjeva cerkvena glasba je primarna tako po številu del kot njihovi kakovosti. Največ jih je izšlo v Cerkvenem glasbeniku, nekaj pa v samozaložbi. Najpomembnejši so Lavtižarjevi ofertoriji, četrti stavki mašnega proprija (péte molitve, ki so za vsak dan cerkvenega leta drugačne) in tri ciklične latinske maše. Na posvetnem področju je napisal in v samozaložbi izdal štiri spevoigre, sam jih je imenoval operete, za ljudski oder (v Ratečah-Planici, kjer so jih večinoma tudi izvedli). V svojem organizacijskem delu je bil tehten zagovornik in gorečnež privrženec cecilijanstva, tj. duhovnega gibanja za prenovo slovenske cerkvene glasbe. Umrl je 20. novembra 1943 v Ratečah, kjer je tik ob rateški cerkvi tudi pokopan. Njegovo bivanje in delovanje v Kranjski Gori in Ratečah je obeleženo z dvema bronastima spomenikoma. Prvega, v Kranjski Gori, je pred tamkajšnjo župnijsko cerkvijo Device Marije Vnebovzete postavil kipar Nikolaj Mašukov, drugega pa pred župnijsko cerkvijo sv. Duha kipar Metod Frlic.

V Lavtižarjevem glasbenem opusu so med cerkvenimi deli najbolj izpostavljena v tisku izdana dela Dvanajst Marijinih pesmi, Litanije v čast presvetega Jezusa, (tri) enoglasne Maše, Osem božičnih, Slavospevi pri procesiji Svetega Rešnjega Telesa in Tebe Boga hvalimo. Na posvetnem področju ima Lavtižar za seboj štiri odrske igre s petjem (1926–29), ki jih je imenoval operete, in sicer Mlada Breda, Grof in opat, Adam Ravbar in Darinka. Za oba Lavtižarjeva ustvarjalna segmenta, tako cerkvenega kot posvetnega, veljajo določene utilitaristične funkcije. Njegov opus je nastal iz potreb tako cerkvenega kora kot ljudskega odra. Četudi Lavtižar ni imel obrtnega kompozicijskega znanja, je njegov avtorski doprinos pozitiven, saj je bil tehten sopotnik in soavtor tistega dela slovenskega glasbenega cecilijanstva, ki je pripomogel k obnovi slovenske cerkvene glasbe. Slogovno Lavtižarjeva glasbena dela pripadajo slovenski zgodnjeromantični orientaciji. Zlasti njegov cerkveni glasbeni slog je jedrnat in izkazuje dobro poznavanje kompozicijske tehnike. V tem oziru je posebej vredno omeniti vse štiri ofertorije.  

Lavtižar in njegov opus sta danes skoraj pozabljena. Na koncertih in posnetkih ni niti enega takta njegove glasbe, tako da je večinoma prisoten le v leksiki in nekaterih člankih, zlasti starejših. Zato je toliko pomembnejši letošnji znanstveni posvet o njegovem življenju in delu, ki so ga 28. oktobra, ob 170-letnici Lavtižarjevega rojstva, organizirali in izvedli Kulturno prosvetno društvo Josipa Lavtižarja, Gornjesavski muzej Jesenice in Občina Kranjska Gora. Članki oziroma referati s tega posveta bodo predvidoma izšli prihodnje leto v izdaji Občine Kranjska Gora in Gornjesavskega muzeja Jesenice, in sicer kot posebna tematska številka Jeseniškega zbornika.