Nove knjižne pridobitve

Novih knjižnih izdaj s področja glasbe je v primerjavi z drugimi humanističnimi vedami dokaj malo. Posebej pogrešamo strokovno literaturo v domačem jeziku, bodisi avtorska dela ali v obliki prevodov tujih del. Prav zato pozdravljamo tri nova dela, ki so novembra obogatila slovensko glasbeno zbirko v pisani besedi: Slovenska glasba po letu 1848 avtorice dr. Darje Koter (Študentska založba), Portret skladatelja Janeza Matičiča (Slovenska matica) avtorja dr. Jurija Snoja in Pisma Johna Lennona (Modrijan) Hunterja Daviesa v prevodu Maje Novak.

Morda najodmevnejša je bila v glasbenih krogih knjiga o zgodovini slovenske glasbe po letu 1848 dr. Darje Koter. Avtorica, izredna profesorica na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki se je doslej podpisala pod dve obsežni monografiji, in sicer sta to Glasbilarstvo na Slovenskem (2001, 2004) in Musica coelestis et musica profana: glasbeni motivi v likovni dediščini od severne Istre do Vremske doline (2008), je obsežen pregled slovenske glasbe predstavila v dveh zvezkih: Slovenska glasba 1848–1918 ter Slovenska glasba 1918–1991. Zgodovino slovenske glasbe je razdelila v dva zvezka s prvo svetovno vojno kot eno ključnih ločnic v razvoju glasbe na Slovenskem. Avtorica je opravila obsežen podvig in ni le zbrala in uredila biografskih podatkov ter splošnih značilnostih posameznih glasbenikov, pač pa jih je umestila v kontekst različnih skladateljskih šol oziroma slogovnih gibanj. Predstavila je tudi delovanje glasbenih institucij, ki so pomembno sooblikovale kulturno življenje na ozemlju današnje Slovenije, opozorila na dosežke in pomen glasbenih društev pri razvoju slovenske glasbene kulture ter orisala razvoj glasbenih oblik in glasbenega šolstva. Noviteta dr. Koterjeve, napisana slogovno dovršeno in v bralcu prijaznem jeziku, je tako bogat zbir informacij z glasbenega področja in nagovarja najširše občinstvo. Ker ji manjka bolj poglobljena interpretacija množice podatkov, kar pa je spričo obsežnosti razprave razumljivo, predstavlja bazo za bolj znanstveno zasnovano Zgodovino slovenske glasbe, ki jo pripravlja Muzikološki inštitut ZRC SAZU, nekoliko manj pa zapolnjuje polstoletno vrzel, ki je nastala po Zgodovini glasbene umetnosti na Slovenskem Dragotina Cvetka. 

Zapolnitev vrzeli nasprotno pomeni biografska publikacija mednarodno priznanega muzikologa dr. Jurija Snoja. Malo je namreč na Slovenskem biografsko-bibliografskih portretov o živih umetnikih, še manj glasbenikih, in bistveno premalo o ustvarjalcu resne glasbe. Biografsko vsebino skladatelja Matičiča je avtor koncipiral na zanimiv način v smislu pogovora. Življenje in delo glasbenika s tem ni več le vsebinski »objekt«, pač pa postane skladatelj tehten snovalec, sotvorec in soavtor. Bralcu razkrije lastna razmišljanja, lastni pogled na svet in lastno interpretacijo (tudi zgodovinskih, ne le osebnih) dejstev in dogodkov. Tovrsten pristop sicer ni nov (v smislu pogovorov je pod peresom dr. Boruta Loparnika nastala biografija Primoža Ramovša, tudi razmišljanja skladatelja Zvonimirja Cigliča so vpeta v širši kontekst biografije, pod katero se je podpisal dr. Franc Križnar), je pa lahko Snojeva noviteta vnovičen poziv muzikologom, da je med nami nekaj še živečih, mednarodno uglednih slovenskih skladateljev, ki kar kličejo po takšni »pozornosti«.

Vpogled v intimo glasbenika razkriva tudi britanska izdaja Lennovih pisem, ki je izšla dva meseca pred slovenskim prevodom (september 2012). Avtor Hunter Davies je do sedaj še nepoznana in neobjavljena Lennonova pisma vpel v tok glasbenikovega življenja v smislu strnjene biografije. S tem je osmislil in postavil v širši kontekst posamezna pisma, telegrame, posvetila …, ki so objavljeni tako v izvirniku kot tudi v transkripciji. Knjiga John Lennon – Pisma pritegne s sproščenim, ne pretirano knjižnim jezikom in bo verjetno navdušila tako laične ljubitelje rocka kot glasbene poznavalce in zgodovinarje.