Od pianističnega Kind of Laibach do zvočne razstave Philomela

V njem bodo v prvem sklopu na sporedu koncert pianista Saša Vollmaierja Kind of Laibach (na podlagi glasbe skupine Laibach), Odmevi preteklosti v izvedbi Komornega zbora Glasbene Matice Ljubljana in Mateje Bajt pod vodstvom Sebastijana Vrhovnika z glasbo Jacobusa Gallus, Orlanda di Lassa, Luca Marenzia in drugih, Vidno... nevidno... v izvedbi Mojce Vedernjak (mezzosopran) in Žarka Ignjatovića (kitara) z glasbo Fanny Hensel in Felix Mendelssohn Bartholdy-a, intermedijski performans avtorice Mojce Kamnik Je na Dravci m'hlica v izvedbi skupine Hedera Vedro in Dravograjskega seksteta ter geolokacijska zvočna razstava Karmine Šilec Philomela. Vsi dogodki, z izjemo Philomele, ki bo tokrat na Gradu Rače, bodo izvedeni v Minoritski cerkvi v Mariboru ob 20.00 uri.

»Predstavljajte si, kako iz ‘industrijsko’ monolitne Laibachovske strukture zvoka izklesati klavirsko klasiko. Vollmaier se tega izziva ne loteva, kot bi mogoče lahko pričakovali, s prepariranjem ali elektronskimi posegi, temveč išče navdih v virtuoznem pianizmu Glenna Goulda in Vladimirja Horowitza pa tudi pri svojem profesorju (nekoč tudi že sodelavcu skupine Laibach) Aciju Bertonclju, zvestobo izvorni glasbi pa izkazuje s preizkušanjem skrajnih meja zmogljivosti izvajalca in glasbila. Laibachovo linearno strogost razbija prav z industrijsko natančnostjo in s fizično vztrajnostjo, vendar je končni rezultat, presenetljivo, še bolj monolitna, čeprav absolutno subtilna struktura, stkana samo s črnimi in belimi tipkami elegantnega stroja, koncertnega klavirja, ki je (tudi) Vollmaierju večji od življenja.»

Programski koncept Choregie je kot križišče za srečevanja in izmenjevanja izkušenj med različnimi, domačimi in tujimi umetniki, od svojega nastanka v 2009 v kulturno okolje mesta  Maribor prinesel koncerte in predstave slovenskih in tujih umetnikov, kot so denimo: Jaap Blonk, Miguel Azguime, Jacob Cooper, Janez Škof, ansambel Antiphonus, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ansambel Musica Cubicularis, Young Yoo Lee, Zbor Slovenske filharmonije, Jovana Popić, Bojan Gorišek, Nathalie Pubellier, Aco Biščević, Vasko Atanasovski, Vito Žuraj, Marko Hatlak, ansambel SToP, Izidor Laitinger, in drugi. Letošnji izbor programov je usmerjen na projekte slovenskih izvajalcev in avtorjev.

“Je na Dravci m’hlica izvira iz koroških ljudskih pesmi z ljubezensko tematiko, v katerih reka Drava predstavlja točko preobrata ali konflikta. V reharmonizacijah, priredbah ljudskih pesmi in avtorskih prijemih zasedbe Hedera Vento se odvija ljubezenska zgodba, ki povzema medčloveške odnose, medtem ko se v petju Dravograjskega seskteta slika nostalgija.Projekt predstavlja stičišče med ohranjenim in lastnim, med skupnostnim in intimnim. Skozi barvne krajine reke Drave, simbolično obrazno tranzicijo evolucije odnosa, ki bodo obkrožili prostor bodo živa glasba, realne in imaginarne zvočne krajine na skoraj filmski način pripovedovali arhetipsko zgodbo dveh bregov Drave.”

Programska ideja Choregie se je doslej uveljavila tudi skozi številne lastne choregie produkcije: Threnos, Kdo bi si mislil, da sneg pada, Kaj imate proti kmetom, gospa?, Placebo, Navpične misli, Miracles...

»Nadpovprečno muzikalna in nadarjena Fanny in Felix sta odraščala v tesno povezani, glasbeno in intelektualno vedoželjni, dobro situirani družini. Njuno odraščanje v Berlinu v času prehoda iz klasike v romantiko je bilo v znaku razsvetljenstva. V nasprotju z Felixom, ki mu je bilo omogočeno, da se je v glasbenem svetu lahko uveljavil, so Fanny znotraj patriarhalnih družbenih norm bile že zgodaj postavljene meje. Zanjo naj bi glasba bila le v okras, poroka in materinstvo pa njena glavna naloga. Pa vendar je Fanny Hensel je ustvarila okoli 300 samospevov. Svojih del dolgo ni mogla natisniti oz. le anonimno, skrite v izdajah Felixovih samospevov. Fanny se je šele leta 1846 osvobodila starih družbenih in družinskih omejitev in je začela samostojno izdajati svoje kompozicije.«

»Odmev nastane, ko se odboji zvočnega vala zakasnijo do te mere, da jih je mogoče zaznati kot ločen slušni dogodek in ta akustični fenomen je človeka fasciniral bržkone že vse od prazgodovine dalje. Kot umetniško sredstvo odmev najdemo najpozneje v grškem pesništvu od 5. stoletja pred našim štetjem dalje, v glasbi pa postane priljubljen in pomemben med 16. in 18. stoletjem tako v posvetni kot prav posebej tudi pri uglasbitvi liturgičnih besedil v cerkveni glasbi. V dojemanjih človeka za časa baroka je glasba sama po sebi namreč odmev božanskega in odgovor božje ljubezni.«

Cikel Choregie 2023 nastaja v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Kulturno četrtjo Minoriti.

Program cikel Choregie 2023

Petek, 5. maj 2023 ob 20. uri, Grad Rače - Rače
Philomela - Geolokacijska zvočna razstava

Nedelja, 7. maj 2023  ob 20. uri, Minoritska cerkev Maribor - Maribor
Odmevi preteklosti
Izvajalci: Komorni zbor Glasbene Matice Ljubljana
Sebastjan Vrhovnik, dirigent
Mateja Bajt, kljunaste flavte
Glasba: Jacobus Handl - Gallus, Jacob van Eyck, Orlando di Lasso, Georg Philipp Telemann, Luca Marenzio

Četrtek, 11. maj2023 ob 20. uri, Minoritska cerkev Maribor - Maribor
Je na Dravci m'hlica
Intermedijski performans
Avtorica koncepta: Mojca Kamnik
Izvajalci: Hedera Vedro, Dravograjski sekstet

Petek, 12. maj 2023 ob 20. uri, Minoritska cerkev Maribor - Maribor
Vidno... nevidno...
Izvajalci: Mojca Vedernjak (mezzosopran) in Žarko Ignjatović (kitara)
Glasba: Fanny Hensel, Felix Mendelssohn Bartholdy, Fernando Sor

Sreda, 17. maj 2023 ob 20. uri, Minoritska cerkev Maribor - Maribor
Kind of Laibach
Izvajalec: Saša Vollmaier
Glasba: Saša Vollmaier (na podlagi glasbe skupine Laibach)

NAPOVED
Choregie projekt OPUS

Sobota, 9. december 2023
Avtorja: Izidor Leitinger in Karmina Šilec