Prešernove nagrajenke in nagrajenci 2023

Prešernovo nagrado leta 2023 sta prejela:

Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler

Ema Kugler je v slovenskem filmu izjemno ime. Najprej in predvsem zato, ker se njen opus celovečernih filmov – Fantom (2004), Le Grand macabre (2005), Za konec časa (2009), Odmevi časa (2013), Človek s senco (2019) – odlikuje z izrazito in izvirno avtorsko poetiko, že nagrajeno na številnih mednarodnih festivalih. In potem zato, ker kuglerjevski film ni narativen, vsaj ne v tradicionalnem ali prevladujočem pomenu, v katerem je akcidentalnost človeške eksistence zajeta v majhne ali velike zgodbe. Pripovedni film temelji na vzročno-posledični ali posledično-vzročni logiki, v filmih Eme Kulger pa se zdi vsaka povezava prizorov še najbližja sanjski "logiki", ki ne pozna ne "prej in potem" ne "tukaj in tam", marveč samo nemogočo, nedoumljivo in morečo hkratnost različnih časov in heterogenih prostorov, prav tako pa nemogočo, nedoumljivo in morečo hkratnost različnih pomenov ter smisla in nesmisla.

Akademski slikar prof. Herman Gvardjančič

Slikarstvo Hermana Gvardjančiča izvira iz skrajne občutljivosti za duhovno atmosfero življenjskega okolja. Slikar z izjemno senzibilnostjo spreminja samotne hiše, gorenjske panorame in smrekove gozdove v dramatična prizorišča človeških tragedij ter v preplete sunkovite risbe in barvitega plamenenja sublimira vso svojo empatijo do tegob sveta, tudi do vojn, naravnih kataklizem in posledic pandemije; vendar ne programsko deklarativno, marveč kot spontan izraz najbolj intimnega vživetja. Z več kot polstoletnim mednarodno odmevnim ustvarjalnim delom je Herman Gvardjančič vtisnil zmagovito obujenemu slovenskemu krajinarstvu edinstven, docela avtentičen pečat. S svojo izrazno močjo je bistveno obogatil našo celotno likovno ustvarjalnost

Nagrado Prešernovega sklada leta 2023 so prejeli:

Pisatelj in novinar Dušan Jelinčič

Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja italijanske fašistične raznarodovalne politike. Navajanje preverjenih dejstev dopolnjuje opisovanje psihološkega stanja posameznika v situaciji nemoči, ko mora v sebi oblikovati mentalno držo odpora, s katero lahko ne le preživi, ampak tudi ohrani svoj prvinski humanistični etos, ostane duhovno neuklonljiv in vrednostno osredinjen.

Skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša

Drago Ivanuša je gotovo eden od najbolj dejavnih slovenskih skladateljev filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar, ki je od leta 1991 ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav, 23 filmov in napisal tudi številne samostojne kompozicije za komorne glasbene skupine in orkester. Glasba skladatelja Draga Ivanuše je ekspresivna, nepredvidljiva, pa vendar konceptualna, zmeraj vpeta v notranje razloge, ki se povezujejo in komunicirajo s sodobnim poslušalcem, za katerega ima njegova glasba močno in natančno dramaturgijo ter vznemirljivo vsebino. Njegove kreacije na področju gledališke glasbe prepoznavamo kot nepredvidljiva, pogumna dela z značilnim avtorskim podpisom in popolno harmonijo z ostalimi elementi predstave. Za to vrsto senzibilnosti ne zadostuje le "dober posluh", niti vrhunsko znanje in odprtost za divergentne glasbene stile, temveč predvsem sposobnost, da se uprizoritveno delo dojema v svoji celovitosti. Tisti, ki so imeli srečo, da so sodelovali z Ivanušo, vedo, da je v proces dela vključen od samega začetka, kar mu omogoča pregled nad celotnim procesom kot tudi nad kontekstom, v katerem predstava nastaja. Prav ta odprtost, da vstopi v pogumni in neposredni dialog z vsemi elementi predstave, dela Ivanušo izredno dragocenega sodelavca. Za to pa ni dovolj le samozavesten avtor, ki ustvarja nove in nepredvidljive svetove, ampak predvsem njegova sposobnost, da je ta magičnost opazna in prepoznana tudi v drugih elementih predstave.

Pianist Alexander Gadjiev

Viharjev jeznih so pota poustvarjalcev, ki se povzpnejo na svetovni Parnas. Koliko odrekanja, trdega dela in izjemnega talenta je potrebno. Alexandra Gadjieva svet pozna predvsem po slovitem Chopinovem tekmovanju, na katerem je leta 2021 osvojil drugo mesto, k žlahtnosti pa je dodala še nagrada Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. Njegova umetniška moč ni samo v izpiljeni klavirski tehniki, saj vsak pianist, ki poseže v vrh tega tekmovanja obvladuje ta nesporni atribut. Njegov apel je v njemu lastni, izjemni interpretaciji. Komisija je, izmed številnih izvedb, med katere sodi tudi koncert z Gergievim, za podelitev nagrade Prešernovega sklada izbrala slovenske nastope: klavirske recitale, izvedene na Kogojevih dnevih, Piranskih večerih, v Kulturnem domu v Novi Gorici ter v Celjskem domu, in orkestrske nastope, kot so: Beethovnov koncert št. 5 z Orkestrom Slovenske filharmonije, Chopinov koncert št. 2 na Zlatem abonmaju in s Simfoničnim orkestrom Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Občinstvu Alexander Gadjiev podaja čarobnost, ki jo lahko začutimo samo pri največjih umetnikih svetovnega slovesa. Nedvomno gre za poeta črno-belih tipk.

Akademski slikar Nikolaj Beer

Umetnost akademskega slikarja Nikolaja Beera izhaja iz njegovega doživljanja rodne goričke pokrajine. Njegova žareča žitna polja so v slovenski umetnosti že pred desetletji postala pojem z življenjskim erosom prežete ustvarjalnosti, sam umetnik s svojo prvinskostjo pa sinonim za do kraja avtentičnega ustvarjalca, ki nenehno zre v vzgibe človeškega, z naravo spojenega življenja in v davninske ljudi, porojene na njegovih njivah. Tak prvotni človek in hkrati življenju predan modrec je tudi Nikolaj Beer, ki mu je dano, da vsa svoja občutenja in meditacije o življenju samoumevno, z veliko lahkoto, a s prav tolikšno notranjo težo, sproti vtiskuje v svoja živo nemirna platna. Njegova umetnost je samoumevna podoba njegovega doživljanja, življenjske usode in hrepenenja. Zato je Beer že dolgo ena najbolj prepričljivih, izvirnih in avtentičnih ter zato nepogrešljivih ustvarjalnih osebnosti na Slovenskem.

Filmski režiser in scenarist Matevž Luzar

Režiser in scenarist Matevž Luzar s prepoznavno in že nagrajeno filmografijo je filmski orkester sestavil iz petih različnih vinjet posameznikov, katerih usode je mojstrsko prepletel v črno-belo izčiščeno zgodbo o gostovanju pihalnega orkestra v pobratenem avstrijskem mestu. Njegov filmski jezik je jasen, čeprav je na mikro ravni kompleksne dramaturške strukture do potankosti premišljen na verbalnem, vizualnem in zvočnem nivoju. Črno-bela podoba revirjev izriše sicer sliko z estetiko iz češke filmske tradicije socialnih dram, vendar vanjo naseli univerzalno širok in razgiban spekter stanj. Nagovarja z optimizmom in opominja na grenkobo stvarnosti na inteligenten, a življenju odprt način. Z veliko empatije razgrne vsakdanje sanje in skrbi ter ustvari izvirno, a prepoznavno komičnost z duhovitimi obrati, situacijami in poudarki. Z blago socialno kritiko, ko vsak lik na svoj način beži pred bivanjsko praznino, duhovito ošvrkne slovensko družbo. Izrazita umeščenost v lokalno okolje tako ustvari  zgodbo o kraju in o ljudeh, s čimer brez težav nagovori tudi globalno občinstvo.

Arhitekturni atelje Medprostor

Arhitekturni atelje Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap in Samo Mlakar s sodelavci, je v obdobju skupnega delovanja zasnoval zavidljivo število odličnih realizacij raznovrstnih vsebin in meril. Njihov opus zaznamujejo do potankosti premišljeni ter prostorsko, ambientalno in tehnično dosledno izpeljani arhitekturni projekti. Avtorji se snovanja arhitekture namreč lotevajo s forenzično natančnostjo in nenehnim preizpraševanjem in, kot pravijo sami, raziskovanjem z ljubeznijo.