04.07.2016

Festivalski odmevi: Zasavje Noisefest International, Slovenska noise transferzala

Z motorjem slovenske noise scene, Nevenom M. Agalmo, smo spregovorili o Slovenski noise transferzali, ki je v začetku junija potekala v devetih slovenskih mestih.

Dušan Mijanović

Zasavje Noisefest International
Foto: Zasavje Noisefest International

Letos je Zasavje Noisefest International v Trbovljah potekal že tretjič. Toliko je stara tudi Slovenska noise transverzala, ki se je med med 1. in 7. junijem odvijala v naslednjih klubskih prostorih: UPInde Koper, MMC MinK Tolmin, Radio Študent Ljubljana, Pritličje Ljubljana, MMC Kibla Maribor, Klub Metulj Bistrica ob Sotli, Klub ZAkon Vrhnika, Cirkulacija 2 Ljubljana in Mladinski center Hrastnik. "Ideja je odvod sodelovanja in izmenjave informacij z Mitjem Hlupičem, ko je še pokrival dogodke v mariborski Pekarni. V prvi ediciji ZNFI festivala smo se odločili, da nekateri nastopajoči, ki prihajajo že nekoliko prej, nastopijo tudi na kakšni drugi lokaciji preden pridejo na samo festivalsko prizorišče v Trbovlje. Ideja je povezati klube med seboj ter noise in druge eksperimentalne izvajalce predstaviti še kje drugje. Gre seveda za skupno promocijo in sodelovanje, edino, kar bomo mogoče v bodoče skrčili, je številčnost teh dogodkov pred in po festivalu ZNFI. V tem primeru bo verjetno veljal princip: manj je več." je Neven M. Agalma začrtal morebitni nadaljnji razvoj Slovenske noise transferzale.

Ker gre za glasbo iz obrobja, se pojavi problem financiranja tako obsežnega projekta, v katerem sodelujejo glasbeniki iz celega sveta."To je seveda vedno problem. Vsako leto nas čaka enako delo. Najprej računamo na lokalno podporo občin, saj se festival odvija v zasavski regiji (Hrastnik-Trbovlje-Zagorje), bolj natančno, v rudarski vašhavi (slačilnici/kopalnici) v Trbovljah. Osnovno podporo občin imamo, vendar je potrebno še nekoliko ojačati vse skupaj. Nekaj sponzorskih sredstev skušamo dobiti tudi od lokalnih podjetij, toda odziv še ni najboljši. Trudimo se nekako dobiti podporo kjerkoli lahko, da se zadeva lahko izvede brez nekih večjih težav. Do sedaj smo morali tudi iz lastnih sredstev jemati in računati, da ne bo preveč minusa. Borba se nadaljuje!"

Ker gre za zelo specifično glasbo nas je zanimal odziv obiskovalcev dogodkov ter odziv nastopajočih. "Če gremo takoj na številčnost obiskovalcev po klubskih lokacijah, potem seveda ta številka ni velika; če seštejemo tiste, ki tovrstne zvrsti bolj sledijo ter nekaj radovednežev je obisk seveda premajhen. Za to obstaja več razlogov, kar pa ne pomeni, da ni potrebno tovrstnih dogodkov delati. Noise estetika, noise ustvarjanje, eksperimentalen pristop do zvoka v njegovih najrazličnejših odvodih, je vedno podvržen določeni marginalnosti, predvsem zato, ker se tovrstni dogodki ne obešajo na velik zvon in posledično ni tolikšne kritične mase, ki bi reagirala na tovrstno glasbo. Ne glede na to, ali imamo v mislih npr. galerijske projekte ali izvajalce iz akademskih vod, oz. vsa živa vmesna postajališča in vmeščenosti noise izvajalcev, število obiskovalcev in podpornikov ne doseže grandioznih številk. Festival, ki ga delamo je določen kanal, ki zgosti in pod  isto streho pripelje raznorodne zvočne umetnike ter jih na ta način poveže med seboj. Odzivi mednarodnih glasbenikov na Slovensko noise transferzalo in na festival so seveda pozitivni, kar je inspirativno tudi za nas, saj dobimo veliko pohval in lepih besed o sami organizaciji festivala ter pred/po-festivalskih dogodkov. Pohvale gredo seveda tudi klubom in lokacijam po Sloveniji. Nekateri od izvajalcev so celo rekli, da razmišljajo da bi se preselili v Slovenijo." je pogovor zaključil Neven M. Agalma.