15.09.2026

Z razstavo in Vilminim večerom v Trebnjem obujajo spomin na operno divo Vilmo Bukovec

Poklon operni prvakinji Vilmi Bukovec v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje z razstavo in prihajajočim koncertom.

Tanja Benedik

Razstava
Foto: Tanja Benedik

Ob desetletnici smrti Vilme Bukovec, ene najvidnejših slovenskih opernih umetnic, v Trebnjem z razstavo in nizom glasbenih dogodkov obujajo spomin na primadono, ki je domačemu kraju zapustila dragoceno kulturno dediščino. V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje so 15. septembra tako že odprli razstavo Trebanjska operna diva Vilma Bukovec (1920–2016), osrednji poklon umetnici pa bo Vilmin večer, ki bo 26. septembra združil glasbo, gledališko pripoved in delo z mladimi pevci. Razstava je nastala na pobudo Občine Trebnje in Klekljarske skupine Žnurce, odprla pa jo je županja Občine Trebnje. Kot je poudarila županja Mateja Povhe, s ponovnim predstavljanjem umetničinega dela skozi operne in glasbeno-scenske uprizoritve, pripoved in arhivsko gradivo njena zapuščina ne ostaja le zgodovinski podatek, ampak nagovarja tudi generacije, ki je niso imele priložnost doživeti na odru. Poseben pomen je otvoritvi dal nastop mladih pevcev, učencev Glasbene šole Trebnje.

Na razstavi je predstavljen del bogate zapuščine Vilme Bukovec: kostumi in kostumski dodatki iz njenih opernih vlog, osebni dokumenti, priznanja, fotografije, portreti, pripomočki za ličenje, lastni notni zapisi in doprsni kip. Med posebno zanimivimi predmeti je pahljača iz nojevih peres, s katero je bila Vilma Bukovec leta 1948 fotografirana kot Tatjana v operi Jevgenij Onjegin. Avtorica razstave Damjana Šalehar je izbor zasnovala tako, da Trebanjko predstavlja tako kot izjemno umetnico kot tudi osebnost in rojakinjo, na katero je lokalna skupnost še danes ponosna. Razstava bo v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje na ogled do 5. decembra, obisk pa je brezplačen. Njena celotna zapuščina je sicer popisana in fotografirana tudi na digitalnem portalu Kamra.

Vilma Bukovec se je rodila leta 1920 v Trebnjem in je prve pevske izkušnje pridobivala v otroškem cerkvenem zboru. Po gimnaziji v Novem mestu se je najprej vpisala na pravno fakulteto, a jo je življenjska pot kmalu usmerila h glasbi. S študijem solopetja se je razvila v eno vodilnih pevk ljubljanske Opere, kjer je slovela po visoki pevski kulturi in prepričljivi odrski interpretaciji. Nastopala je tudi v tujini ter za svoje delo prejela številna domača in mednarodna priznanja. V domačem Trebnjem je zadnjič nastopila leta 1980, ko je bila dvorana kulturnega doma premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti veliki umetnici. Po štiridesetih letih aktivnega petja se je leta 1982 poslovila z odra ljubljanske Opere. Leta 2003 je postala častna občanka Občine Metlika, leto pozneje pa še Občine Trebnje. Umrla je 7. decembra 2016.

Osrednji del letošnjega poklona umetnici bo Vilmin večer s Sabino Cvilak, ki se bo odvil v soboto, 26. septembra. Program se bo ob 17. uri v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje začel s koncertom Sozvočje, na katerem se bodo predstavile udeleženke in udeleženci pevske delavnice s priznano sopranistko in profesorico petja Katjo Konvalinka. Delavnica bo čez dan namenjena učencem glasbenih šol, ki bodo na popoldanskem koncertu predstavili pridobljeno znanje. Nato bo ob 19. uri v Kulturnem domu Trebnje sledil osrednji glasbeno-gledališki dogodek, Vilmin večer s Sabino Cvilak. Osrednja gostja bo sopranistka in primadona SNG Maribor Sabina Cvilak, glasbeno pripoved o Vilmi Bukovec pa bosta dopolnila dramska igralca Ana Pavlin in Gal Oblak. Režiser večera je Marko Plantan. Vstopnice za Vilmin večer so brezplačne, vendar je zaradi omejenega števila mest potrebna predhodna prijava na vilmin.vecer@gmail.com ali po telefonu 030 788 561, in sicer do petka, 18. septembra.

Z razstavo, pevsko delavnico, koncertom mladih pevcev in osrednjim glasbeno-gledališkim večerom v občini Trebnje desetletje po smrti Vilme Bukovec njeno umetniško zapuščino ponovno postavljajo v živ kulturni prostor – ne le kot spomin na veliko operno primadono, ampak v navdih novi generaciji pevcev.