80 let mariborskega Konservatorija: od vizije Otona Bajdeta do hrama umetnosti

V počastitev osemdesetletnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor je lani in v začetku letošnjega leta potekala vrsta slovesnosti, ki je vsaka s svojega zornega kota osvetlila delovanje ustanove. Skupek teh prireditev tvori celoto preteklosti in sedanjosti, prepletenost učiteljev in učencev v izobraževalnem procesu ter odzive družbe, ki se zaveda pomembnosti šole. S publikacijo Med tišino in odmevom je Konservatorij Maribor današnjim generacijam in zanamcem na približno 250 straneh omogočil strnjen in temeljit vpogled v razvoj ustanove. Knjiga bo zagotovo ostala realno pričevanje o tem, da današnja glasbena umetnost temelji na kakovostnih temeljih naših prednikov. Hram glasbeno-baletne umetnosti z imenom Konservatorij za glasbo in balet Maribor je zgrajen iz tisočerih opek – učiteljev, učencev in podpornikov.

Konservatorij za glasbo in balet Maribor je v letih 2025 in 2026 obeležil častitljivih osemdeset let delovanja. Jubilejno leto, ki se je aprila lani začelo s simbolnim nastopom orkestra saksofonistov, je prineslo serijo dogodkov, ki slavijo preteklost, sedanjost in prihodnost te ključne mariborske kulturne ustanove. Na osrednji prireditvi, ki je v SNG Maribor potekala pod geslom »Od nekdaj, za zmeraj«, so sodelovali orkestri, zbor in balet konservatorija. Ravnateljica Helena Meško je izpostavila vizijo šole, ki kljub prostorskim izzivom ostaja steber umetniškega izobraževanja. V poklon tradiciji so v Univerzitetni knjižnici Maribor pripravili razstavo o ustanovitelju šole Otonu Bajdetu ob 120-letnici njegovega rojstva. Koncert ob podelitvi nagrad, listin in diplom dr. Romana Klasinca, koncert profesorjev ter drugi šolski koncerti so dokaz, da pedagoško delo na šoli temelji na vrhunski umetniški kondiciji, za trajni spomin pa je poskrbela publikacija Med tišino in odmevom, v kateri so urednica Helena Meško in avtorji strokovnih prispevkov strnili zgodovino šole, razvoj baletnega oddelka in vpliv številnih generacij umetnikov, vse od Stanka Arnolda do Luke Šulića. Kot so zapisali ustvarjalci: »Ta hram umetnosti je zgrajen iz tisočerih opek – učiteljev in učencev. Brez vsakega posebej bi se trdnost hrama zamajala.«

Neposredno po koncu druge svetovne vojne so bile v Mariboru številne kulturne ustanove ustanovljene na novo ali pa so na temeljih predvojnega delovanja začrtale novo pot, kar je privedlo do razcveta umetniških dejavnosti. Med njimi velja izpostaviti SNG Maribor (Drama, Opera, Balet), zametke sodobne javne knjižnične mreže (predhodnice današnje Mariborske knjižnice), Pokrajinski muzej Maribor, ki je bil tesno povezan s povojno obnovo kulturne dediščine, Koncertno poslovalnico ter Državno glasbeno šolo, kasnejšo Srednjo glasbeno in baletno šolo (današnji Konservatorij), ki je zagotovila glasbeno izobraževanje novih generacij. V pričujočem prispevku se bomo osredotočili na Konservatorij, posvečamo pa ga prizadevanjem glasbenih umetnikov in pedagogov, ki so v osmih desetletjih delovanja negovali tradicijo glasbene umetnosti v slovenskem kulturnem prostoru. Za osnovne informacije o Konservatoriju si izposodimo opis Melite Forstnerič Hajnšek, ki ga najdemo v knjigi Med tišino in odmevom: »Glasbeno šolstvo v Mariboru se je skozi desetletja oblikovalo iz Centra za glasbeno vzgojo kot prvega tovrstnega zavoda v Jugoslaviji. Z združitvijo CGV in Glasbene šole Tabor je leta 1977 nastal Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, ustanovljena pa je bila tudi Nižja glasbena šola. Leto kasneje se je šola preimenovala v Šolo za glasbeno in baletno izobraževanje. V šolskem letu 1996/97 je bil uveden nov program glasbena gimnazija, dve leti kasneje pa je postala umetniška gimnazija glasbene in baletne smeri. Od leta 2010 se šola imenuje Konservatorij za glasbo in balet Maribor.«

V počastitev osemdesetletnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor je lani in v začetku letošnjega leta potekala vrsta slovesnosti, ki je vsaka s svojega zornega kota osvetlila delovanje ustanove. Skupek teh prireditev tvori celoto preteklosti in sedanjosti, prepletenost učiteljev in učencev v izobraževalnem procesu ter odzive družbe, ki se zaveda pomembnosti šole. Že konec aprila 2025 je tiskovna konferenca uradno naznanila začetek praznovanja, dogodek pa je s simbolnim nastopom obogatil orkester saksofonistov, sestavljen iz nekdanjih dijakov in sedanjih pedagogov. Sodelovanje danes uveljavljenih glasbenikov je simboliziralo prenos tradicije, kakovost izobraževanja in močno vez med generacijami, ki so sooblikovale to institucijo. Konferenca je izpostavila pomen Konservatorija kot osrednje glasbeno-plesne izobraževalne ustanove v regiji in njegove ambicije za prihodnost, vključno z reševanjem prostorske stiske. Med pomembnejšimi dogodki je bila osrednja glasbeno-baletna prireditev, ki je 26. septembra 2025 potekala v Dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor. Pod geslom »Od nekdaj za zmeraj« so nastopili Pihalni orkester, Simfonični orkester ter Big band Koservatoraija Maribor pod vodstvom priznanih šolskih dirigentov, Mešani pevski zbor pod vodstvom Petra Novaka Smoliča ter dijakinje baletne šole. Uvodni nagovor ravnateljice Helene Meško je podal realno sliko položaja umetniškega izobraževanja z močnim poudarkom na viziji in poslanstvu šole. Ravnateljica se je s pomočjo prispodobe odzvala na besede voditelja Jurija Ivanušiča o »dirigentski palici« vodenja šole in izrazila željo, da bi jo lahko zamenjala za čarobno palico. Z njo bi rešila prostorsko in kadrovsko stisko, zaposlenim omogočila boljše pogoje dela, učencem pa nemoteno vadbo v prostorih šole in doma. Poudarila je, da kolektiv združuje strokovnost, sodelovanje, vizijo in visoke etične standarde, ob tem pa izpostavila vlogo ustanoviteljev, lokalne skupnosti in staršev pri sooblikovanju etosa šole. Nagovor je sklenila z upanjem, da razvoj teče naprej tudi brez čarobne palice in da se osemdesetletno delovanje zavoda trdno umesti v narodov zgodovinski spomin.

Slavnostni koncert ob podelitvi nagrad, listin in diplom dr. Romana Klasinca za šolsko leto 2024/25 je potekal 9. decembra 2025 v Kazinski dvorani SNG Maribor. Diplome so prejeli dijaki in dijakinje Vito Beton (kitara), Anej Gorenjak (trobenta), Neža Musil (klavir), Lenja Plajnšek (violina) in Nuša Pongrac (flavta), listini sta prejeli pedagoginji Beti Robič Polc in mag. Metka Unuk Tomšič, nagradi za življensko delo pa sta dobila Martin Bajde in Dušan Remšak. Program je bil zasnovan kot pregled vrhunskih dosežkov najuspešnejših dijakov in profesorjev v jubilejnem letu.

Ob zaključku jubilejnega leta je 20. januarja 2026 v Univerzitetni knjižnici Maribor potekala otvoritev razstave Vizionar, pedagog, virtuoz Oton Bajde, posvečene ustanovitelju šole ob 120-letnici njegovega rojstva. Avtorja dr. Anja Ivec in dr. Matej Podstenšek sta Otona Bajdeta predstavila kot glasbenika in pedagoga, ki je ključno vplival na razvoj glasbenega šolstva v Mariboru. Razstavo je dopolnil kratek film s spomini njegovih sorodnikov in sopotnikov, kar je dogodku dodalo življenjskost in dinamiko. Neposredno po otvoritvi razstave se je odvila še sklepna slovesnost v Dvorani Union, kjer je Mestna občina Maribor šoli podelila mestni pečat Maribora. Visoko priznanje potrjuje neprecenljivo vlogo Konservatorija, ki je v osmih desetletjih vzgojil generacije vrhunskih umetnikov. Strokovno kontinuiteto ustanove pa je 26. januarja 2026 potrdil koncert profesorjev in profesoric. Njihov nastop je javnosti pokazal, da pedagoško delo na šoli temelji na vrhunski umetniški kondiciji učiteljev, kar sledi ideji Otona Bajdeta, da mora biti pedagog hkrati tudi virtuoz. Koncert je izpostavil strokovno širino in umetniško povezanost kolektiva ob vstopu v novo desetletje delovanja.

Posebno težo je dogodkom dal jubilejni portret Konservatorija za glasbo in balet z naslovom Med tišino in odmevom z urednico Heleno Meško, pri nastajanju portreta pa sta aktivno sodelovali še mag. Tanja Brčić Petek in Barbara Klep. Publikacija ponuja celostno sliko razvoja šole od ustanovitve do današnjih dni in je neprecenljiv vir informacij o njenih oddelkih, razvoju, izobraževanju, učencih in pedagogih. Podkrepljena je s številnimi fotografijami, ki pričajo o tem, kako se je iz skromnih prostorskih in kadrovskih osnov razvijala šola, ki je danes steber glasbenega izobraževanja v regiji. Poglavja, razdeljena po desetletjih, bralca seznanjajo z osnovnimi informacijami o razvoju šole. Kronologija je dopolnjena s strokovnimi prispevki sodobnikov, ki so na različne načine sodelovali z institucijo. Ob fotografijah dobi bralec strnjen vpogled v dogajanje skozi osemdeset let, saj publikacija vsebuje pomembne objave iz časopisov, plakate, kritike in programske liste. Ne manjkajo niti statistični podatki, ki zajemajo imena zaposlenih, maturantov, pomembne nagrade in letne produkcije. Novinarka, publicistka in pisateljica Melita Forstnerič Hajnšek, ki je tudi dolgoletna kulturna urednica pri časniku Večer, je v svojem prispevku poudarila sovpadanje ustanovitve dveh pomembnih institucij: časnika Večer in Državne glasbene šole. Izpostavila je tesno povezanost časopisne hiše z glasbenim življenjem v mestu, saj je večerovec Ferdo Filipič leta 1946 ustanovil mariborsko Koncertno poslovalnico. Dediščina povezave med osrednjim dnevnikom in glasbenimi dogodki je Melito Forstnerič Hajnšek vznemirjala in zavezovala, da je kot kulturna urednica skrbno tehtala in uravnotežala kulturne vsebine na straneh časnika. Profesionalno sodelovanje z glasbeno šolo, njenimi profesorji in vodstvom je bilo v njenih štiridesetih letih delovanja tesno in plodno. Njen strnjen pregled razvoja institucije je podan na začetku prispevka. Med drugim se je Forstneričeva spomnila Večerovega glasbenega kritika, profesorja ter vrhunskega pianista in čembalista Janka Šetinca, ki je postavil najvišje standarde glasbene kritike v Sloveniji. Prav tako posebno mesto v njenih izkušnjah s šolo zasedata ravnateljici Majda Jecelj in Helena Meško, s katerima je spletla zgledno sodelovanje. Avtorica ni pozabila na baletno šolo, pri čemer je izpostavila zasluge ustanovitelja Ika Otrina in se spomnila priznanega plesalca in pedagoga Edija Dežmana, ki je prav tako izšel iz mariborske šole. Naredila je tudi kratek izbor glasbenikov, ki so svojo pot začeli na tej ustanovi: Stanko Arnold, Božo Rogelja, Luka Šulić, Karmen Pečar Koritnik, Mate Bekavac, Martin Belič, Nejc Kamplet, Sabina Cvilak, Bernarda Bobro, Aleksander Lajovic, Marko Letonja, Karmina Šilec, Milko Lazar, Drago Ivanuša, Bojana Šaljić Podešva in Vito Žuraj.

Martin Belič, nekdanji dijak Srednje glasbene in baletne šole Maribor, danes pa asistent solo flavtist Münchenskih filharmonikov in docent na Glasbenem kolidžu Leopolda Mozarta, ki deluje v okviru Univerze v Augsburgu, je s svojim prispevkom ob osemdesetletnici izrazil spoštovanje in hvaležnost ustanovi. Izpostavil je, da izobraževanje na konservatoriju prinaša številne strokovne in osebnostne prednosti in je ključni del življenja vsakogar, ki mu glasba ne pomeni le poklica, temveč način bivanja. Osemdeset let delovanja Konservatorija za glasbo in balet je dokaz, da gre za okolje, v katerem generacije mladih umetnikov dobijo trdne temelje za svojo ustvarjalno in profesionalno pot. V prispevku mag. Olivere Ilić, nekdanje solistke in asistentke režije SNG Maribor, predavateljice na Pedagoški fakulteti Maribor in zunanje sodelavke Konservatorija Maribor, je poudarek na sinergiji glasbene in baletne umetnosti v mariborskem kulturnem prostoru. Izpostavljena je znanstvena trditev, da v mnogih jezikih prvotnih ljudstev obstaja le en izraz za ples in glasbo, saj sta bili ti umetnosti neločljivo povezani. Dilema, ali je glasba nastala iz plesa ali ples iz glasbe, izgubi svoj pomen, če upoštevamo njuno skupno osnovo – kozmični princip ritma. Ta ritem ju je povezoval na samem začetku in ju povezuje še danes, ko je glasbeno izobraževanje nepogrešljiv del razvoja baletnih plesalcev. Prispevek ponuja tudi vpogled v razvoj baletnega izobraževanja, ki prav tako sega v povojno obdobje. Skozi različne transformacije in preimenovanja se je izobraževanje nazadnje združilo v enotni zavod – Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Ti novi nazivi niso pomenili zgolj terminološke spremembe, ampak so odražali vsebinsko in strokovno nadgradnjo ter institucionalno dozorevanje, ki je sledilo širšim družbenim in kulturnim usmeritvam. Vodja programske glasbe Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor in direktorica Festivala Maribor, Barbara Švrljuga Hergovich, je izrazila občudovanje nad dejstvom, da Maribor kot relativno majhno mesto premore toliko vrhunskih glasbenih ustanov. Meni, da konservatorij mlademu človeku ponudi prav tisto, kar v tem obdobju išče – spoznanje o lastni individualnosti in hkrati vpetost v nekaj večjega. Glasbena šola v domače mesto prinaša svet in še več, kar cel univerzum glasbenih kreacij, ki se razpre in zazveni v njenih učilnicah. Izrazila je željo in prepričanje, da nas čaka še najmanj naslednjih osemdeset let, prepletenih z glasbo in ljubeznijo.

S publikacijo Med tišino in odmevom je Konservatorij Maribor današnjim generacijam in zanamcem na približno 250 straneh omogočil strnjen in temeljit vpogled v razvoj ustanove. Knjiga bo zagotovo ostala realno pričevanje o tem, da današnja glasbena umetnost temelji na kakovostnih temeljih naših prednikov. Hram glasbeno-baletne umetnosti z imenom Konservatorij za glasbo in balet Maribor je zgrajen iz tisočerih opek – učiteljev, učencev in podpornikov. Tu ni mogoče našteti vseh in če bi manjkal le eden, bi se trdnost hrama zamajala. Zato hvala vsem soustvarjalcem.

* 28. 3. 2026 Besedilo je bilo deležno številnih popravkov. Za popravke se zahvaljujemo Mateju Podstenšku.