26.04.2012

Zaskrbljujoča prihodnost glasbene publicistike

Na okrogli mizi o stanju glasbene publicistike in novinarstva pri nas pod naslovom »Naloži in deli z drugimi« so sodelovali tudi člani redakcije revije Odzven. Prisotni so mdr. opozorili na zaskrbljujočo degradacijo poklica glasbenega novinarja.

uredništvo

Od leve proti desni: Ičo Vidmar, Kaja Sajovic, Luka Zagoričnik, Aleš Podbrežnik, Igor Bašin – BIGor, Uroš Mijošek in Barbara Švrljuga. (foto: Odzven)
Foto: Odzven

V sredo, 25. aprila, je v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani potekala okrogla miza o stanju glasbene publicistike in novinarstva pri nas pod naslovom »Naloži in deli z drugimi«. Neposredni povod za pogovor je bil izid digitalne čitanke Muska 1996–2009 (13 let glasbene revije, ki jo pogrešate), na kateri so zbrani vsi letniki te glasbene revije, multimedijsko izdajo člankov, intervjujev, esejev in ocen iz trinajstih letnikov pa dopolnjuje izbrana glasba domačih in tujih glasbenikov.

Na okrogli mizi, ki jo je usmerjal priznani glasbeni publicist Igor Bašin, so sodelovali odgovorna urednica spletne revije Odzven Barbara Švrljuga, samostojni publicist in sodelavec Radia Študent ter televizijske oddaje Aritmija Luka Zagoričnik, odgovorni urednik glasbenega spletnega portala Rockline Aleš Podbrežnik, tehnični urednik revije Glasna Uroš Mijošek, samostojna novinarka in stalna sodelavka spletnega portala MMC RTV Slovenija Kaja Sajovic ter samostojni publicist Ičo Vidmar.

Na okrogli mizi so izpostavili, da v medijski krajini vse bolj prevladuje
t. i. novičarstvo, medtem ko pereče primanjkuje raziskovalnega glasbenega novinarstva in resne glasbene publicistike.

Sodelujoči so opozorili na alarmantno stanje, v katerem se trenutno nahaja glasbena publicistika v Sloveniji, oziroma na zaskrbljujočo degradacijo poklica glasbenega novinarja, saj se s poročanjem o glasbenem dogajanju vse pogosteje ukvarjajo novinarji in pisci, ki niso usposobljeni in specializirani za to, krivec pa je v največji meri finančna podhranjenost v tem segmentu medijskega prostora. Izpostavili so, da v aktualni medijski krajini zato vse bolj prevladuje t. i. novičarstvo, medtem ko pereče primanjkuje raziskovalnega glasbenega novinarstva in resne glasbene publicistike (z izjemo nekaterih specializiranih medijev, ki pa v veliki meri ali izključno delujejo na osnovi entuziazma). Obregnili so se tudi ob problematičnost novega predloga Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport o točkovanju samozaposlenih v kulturi, kajti glasbena kritika v Sloveniji ne pozna stanovskih nagrad, ki prispevajo 20 točk h končni oceni kvalitete opusa osebe, ki se jo ocenjuje. Tudi zato se je med sodelujočimi na okrogli mizi pojavila ideja o ustanovitvi stanovskega društva oziroma vsaj nekakšne platforme glasbenih kritikov in publicistov, ki bi na vse omenjene težave sistematično opozarjala in poskušala podati predloge za njihovo sanacijo. Nesporno je namreč, da je eden od nujnih pogojev za dobro razvito glasbeno sceno v nekem okolju tudi ustrezna in ažurna refleksija dogajanja na tej sceni.