Ljubezen do glasbe nas povezuje

V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so 13. marca predstavili zbornik Ljubezen do glasbe nas povezuje – Oživljanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana. Po knjigi Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne Nataše Cigoj Krstulović je to že drugo, še obsežnejše delo, v celoti posvečeno delovanju ene najpomembnejših glasbenih ustanov na Slovenskem. Zbornik so predstavili Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana in urednica, ter soavtorji Anton Vengušt, Aleš Gabrič in Igor Grdina. Drugo predstavitev je zbornik doživel 10. aprila v Viteški dvorani Križank v sklopu 39. festivala Slovenski glasbeni dnevi. Zbornik Ljubezen do glasbe nas povezuje – Oživljanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana tako nima le izjemne dokumentarne vrednosti in ni zgolj nepogrešljiv pripomoček za raziskovalne namene, temveč prinaša tudi zanimivo in tekoče branje, ki bralca posrka v pripoved in nasuje obilico podatkov, ne da bi ga z njimi preobremenila.

Pred nami je dobrih 400 strani zgodovinskih dejstev, osebnih spominov, čustev in mnenj, ki povzemajo dobro poldrugo stoletje slovenske kulturne zgodovine in so dragoceni vir za razumevanje glasbe kot ene glavnih nosilk slovenske kulturne identitete. Ravno o tem teče beseda v prvem poglavju, kjer Veronika Brvar izpostavi enkratnost vizije ustanovnih članov, ki so Glasbeno matico Ljubljana formalizirali davnega leta 1872, ter predvsem poudari, da njen ustanovni akt lahko razumemo kot prvi slovenski nacionalni glasbeni program. Z njim zastavljeni cilji so skozi tri stoletja rojevali številne sadove, ki jih uživamo še danes. Poleg strnjenega negovanja zborovske glasbe ima posebno mesto tudi ohranjanje in spodbujanje komornega muziciranja, predvsem samospeva. Založništvo je prav tako že ves čas med pomembnimi poslanstvi Matice. Nenazadnje imamo danes v digitalni obliki na voljo celotni Matičin notni arhiv, ki sega do prvih edicij iz leta 1873.

Sledi ganljiv osebni, a toliko tehtnejši prispevek častnega člana Glasbene matice Ljubljana, Lojzeta Lebiča, ki med drugim pove, »da danes ni mogoče živeti samo po etiki velikih prednikov, pa vendar, ko iz planetarno izenačujoče 'svetovne vasi' tudi k nam vdira glasbena pomasovljenost in se razlika med potrošno in umetniško glasbo zabrisuje, ko glasba v šolah izgublja pravo mesto, je prav, da Glasbena matica ostaja v našem svetu kulture in glasbe nosilec inteligence, modrosti in upanja ter tako svojevrsten laboratorij glasbenih vrednot, kot so premagovanje naše narodne razmejenosti, ohranjanje zdrave samozavesti tudi ob večjih, glasbeno močnejših sosedah ter spoštovanje umetnostne glasbe kot najvišjega čustvenega in intelektualnega dosežka evropskega duha«. V poglavju Zgodovinski spomin najdemo transkripcije treh zgodovinskih dokumentov: Odločbe o razpustitvi Glasbene matice, Pritožbo zoper odločbo o razpustitvi ter Darilno in izročilno pogodbo. Na osebno pričevanje nekdanjega predsednika Matice, Vladimirja Ravniharja, se naveže Aleš Gabrič, da skupaj naslikata zgodovinski in družbeni kontekst, ki je v prejšnji državi precej ohromil delovanje Glasbene matice Ljubljana. Častni predsednik Matice, Anton Vengušt, predstavi naslednjo, veliko bolj srečno epizodo v zgodovini ustanove – vrnitev premoženja in ponovno vzpostavitev delovanja Glasbene matice v samostojni Republiki Sloveniji kot temelja njenega delovanja in trenutnega več kot očitnega razcveta.

Drugo poglavje, Temelji slovenske glasbene umetnosti in kulture, prinaša kratko poslanico častnega člana Henrika Neubauerja. Sledi pregled zgodovine Matice izpod peresa Igorja Grdine, nato Peter Krečič oriše sodelovanje Glasbene matice z Jožetom Plečnikom, Marjetka Golež Kaučič pa predstavi povezave med Matico in Folklornim inštitutom, ki ju združuje skupno poslanstvo, to je ohranjanje slovenske ljudske pesmi. Tretje poglavje, Vezi preteklosti s prihodnostjo, govori o Glasbeni matici v današnjem trenutku. Tukaj najdemo prispevke Špele Lah o Mešanem pevskem zboru Glasbene matice, Katarina Zadnik predstavi pevsko dejavnost za otroke in mladino, Branka Rotar Pance pa cicibanski in otroški zbor. Z optimizmom in ponosom so prostor med vrsticami v obliki poslanic zapolnili častna člana Matice Tomaž Tozon in Vida Šega ter Jakob Jež.

Urednica Brvar je s to tako rekoč vseobsegajočo publikacijo v lastnem in Matičinem imenu zajela vertikalen in horizontalen prerez delovanja Glasbene matice skozi čas. Kot predana poznavalka njene preteklosti in ponosna vizionarka njenega nadaljnjega razvoja je zbrala kakovostne, dokumentarno dragocene prispevke ter jih sestavila v pregledno celoto, prežeto tako z informacijami kot tudi z duhom časa. Prispevki uglednih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, poznavalcev in ljubiteljev, vseh zvestih Matičinih članov, poskrbijo za osebne poudarke, ki dejstva povežejo v živo zgodbo. Med branjem odkrivamo, da ljubezen do glasbe pisce resnično povezuje. Knjiga je oplemenitena s številnimi fotografijami in izčrpnimi seznami virov in literature. Zbornik Ljubezen do glasbe nas povezuje – Oživljanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana tako nima le izjemne dokumentarne vrednosti in ni zgolj nepogrešljiv pripomoček za raziskovalne namene, temveč prinaša tudi zanimivo in tekoče branje, ki bralca posrka v pripoved in nasuje obilico podatkov, ne da bi ga z njimi preobremenila.