Viže iz izbe

Zasedba TiTiTi, ki smo jo doslej poznali kot trio, sestavljen iz nadobudnih akterjev domače prosto improvizirane in free jazz scene Vida in Jošta Drašlerja (bobni in kontrabas) ter Jureta Boršiča (altovski saksofon in klarinet), se je na novem albumu razširila v kvartet. Predhodno standardno inštrumentacijo bobnov, basa in saksofona/klarineta sedaj dopolnjuje še klavir, ki ga igra srbska pianistka Marina Džukljev. Ta je z zasedbo v preteklosti že sodelovala, in sicer pri kompoziciji Tisnikar, ki je izšla leta 2022 na prvencu zasedbe TiTiTi z naslovom Štafelaj, in na številnih koncertih odtlej. Tri leta po Štafelaju je zdaj pri založbi Non-Aligned Music zasedba izdala svoj drugi album, ki nosi naslov Izba. Glasbeniki so ga posneli v italijanskem studiu Imputlevel na začetku decembra 2024. Medigra, klici in odgovori, razvijanje skupne estetike, parafraziranje in aluzije na mojstre preteklosti, vse to zaznamuje album na način, da kar začutimo lahkotnost, poglobljenost in tudi toplino ter odprtost glasbe. Igra zasedbe je vseskozi izjemno uigrana. Ideje, realizirane na licu mesta, skozi improvizacijo zvenijo pretuhtane, raziskane in zapečatene do te mere, da lahko samo občudujemo raven ekspresivnosti, komunikacije in čutnosti, in to najprej na ravni posameznih glasbenikov, nato pa še na ravni celotne zasedbe.

V prvi skladbi, naslovljeni Ta pesem, lahko slišimo jasen in ponavljajoč motiv klavirja in saksofona, ki predstavlja ogrodje ali strukturo, v kateri bolj prosto zaživi ritem sekcija. Ta subverzivna in simbolična poteza že takoj na začetku albuma postavi pod vprašaj dogmatičnost vlog različnih inštrumentov in jih s tem osvobodi. Po štirih kompozicijah se zasedba povrne k zrcalni, a alterirani izhodiščni točki, poimenovani Tista pesem. Kar se zgodi vmes, je širok in dinamičen nabor idej, ki se prelivajo med seboj in tvorijo gonilno silo albuma Izba. 

Zasedba se, tako kot že na albumu Štafelaj, smuka med bolj zgoščenimi in eksplozivnimi skladbami na eni strani ter zračnimi in subtilnimi na drugi strani. Slišati je, da gre v prvi vrsti za igrivo ljubezen do glasbe in vsega, kar pride zraven. Medigra, klici in odgovori, razvijanje skupne estetike, parafraziranje in aluzije na mojstre preteklosti, vse to zaznamuje album na način, da kar začutimo lahkotnost, poglobljenost in tudi toplino ter odprtost glasbe. Igra zasedbe je vseskozi izjemno uigrana. Ideje, realizirane na licu mesta, skozi improvizacijo zvenijo pretuhtane, raziskane in zapečatene do te mere, da lahko samo občudujemo raven ekspresivnosti, komunikacije in čutnosti, in to najprej na ravni posameznih glasbenikov, nato pa še na ravni celotne zasedbe. Glasbeniki sledijo drug drugemu in povednemu loku kompozicij ter puščajo pri tem dovolj prostora za kreativno raziskovanje in nadgrajevanje idej v koherentno celoto. Na nobeni točki žaromet ne zdrsne proč od osnovnega postulata – brezkompromisnega in iskrenega igranja. Na to kaže popolna odsotnost vsakršne meritokracije, egotripa in blefiranja ali konceptpurkonceptualizma, kot sam temu pravim, se pravi samozadostnega konceptualiziranja, ki se vsi pogosto prikradejo v in pogoltnejo vase prakso umetnostnih segmentov sodobnega glasbenega ekosistema. S poveličevanjem glasbe pa TiTiTi ne le ohranja ideje in vrednote preteklosti, ampak predvsem zadene v bistvo univerzalne človeškosti. To je neobrzdana in jasna izraznost, s katero se lahko poveže slehernik, tudi če predhodno ni nikoli negoval in razvijal orodij za poslušanje, razumevanje in analizo tovrstne godbe. 

Kar ostane po vsem besedičenju, je torej izjemno domiselna, bogata in izvrstno izvedena glasba, ki se je drži občutek brezčasnosti. V njej lahko zaslišimo poklone tradiciji in obenem udejanjenje sodobnosti, ki se osmotično manifestira skozi izraze virtuoznih izvajalcev. Album Izba ne potrebuje nobenih dodatnih argumentov, saj glasba elegantno in neposredno govori sama zase.