Častitljiva okrogla obletnica

Letošnji klubski maratonci so trenutno na polovici koncertne dirke po Sloveniji, ki jo poleg ostrih, do živih nastopov neprizanesljivih korona ukrepov spremlja že tradicionalno pregovorna skrb in iznajdljivost organizatorja Radia Študent ter sodelujočih klubskih prostorov. In seveda kompilacija šestih izbrancev jubilejne, dvajsete karavane Klubskega maratona. Slednji ni le osebna izkaznica finalistov, temveč zrcalo glasbenega razvoja, ki je daleč od trivialnosti, komercializacije in populizma. Zaradi letošnjih izrednih razmer, ki so še posebno ohromile in pohabile glasbeno industrijo, glasbena dogajanja in glasbo nasploh, pričujoča kompilacija predstavlja prepotrebno vezivno tkivo med izvajalci in poslušalci.

V vseh dvajsetih letih Klubskega maratona smo bili priče neodvisnemu, kritičnemu, altruističnemu in poznavalskemu rekrutiranju kakovostne domače glasbe, ki je pod taktirko Radia Študent omogočalo tisti prvotni in primarni zagon ali, bolje rečeno, ji je tlakovalo pot do ušes in očes širšega kroga poslušalcev. Več kot 110 glasbenih imen se je znašlo v ožjem izboru glasbene redakcije RŠ, ki je v dvajsetih letih dodobra, po dolgem in po čez, pretresla in prerešetala slovensko klubsko sceno ter nam vsakič postregla tudi s kompilacijskim albumom kot brezčasnim glasbenim artefaktom. Slednji ni le osebna izkaznica finalistov, temveč zrcalo glasbenega razvoja, ki je daleč od trivialnosti, komercializacije in populizma. Zaradi letošnjih izrednih razmer, ki so še posebno ohromile in pohabile glasbeno industrijo, glasbena dogajanja in glasbo nasploh, pričujoča kompilacija predstavlja prepotrebno vezivno tkivo med izvajalci in poslušalci. 

Nabor odpira kantavtorski duet 3:rma. Za tem imenom se skrivata Urška Supej in Maša But, ki kitarsko akustiko prestavita v subtilno lego svojih prečudovitih glasov. Skladbi Brighter Ways in Running In Blue se slišita kot zlitje melanholične ljubezenske izpovedi, ki jo narativno popeljeta v območje intime vsakdana vsakogar od nas. Kavasutra ali »goriški jazzerski prelet v kratki formaciji« nam prinaša nepričakovan žanrski preplet, ki ga zasedba začini z lucidno in humorno poetiko. Navsezadnje se to da razbrati že iz naslovov njenih skladb Leonardo di Cabrio in Globalno segrevanje, v katerih se skupina ne omejuje z obsegom zvočno inštrumentalne improvizacije – od jazza prek rocka pa vse do punka in hip hopa. 

Lelee se sliši kot relikt osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je postpunkovsko glasbeno izročilo znašlo na širokih in ozkih plesiščih diskotek. V skladbi Izvan sebe skupina deluje poskočno, uigrano, udarno in strastno, da bi se že v naslednjem koraku skladbe Kopnež prelevila v prelestno balado, ki nas pelje od pomirjujočega vzdušja do hrupno kategoričnega zaključka. Tržaški hardcorovski bolid Billy Clubs vas bo zagotovo premaknil z ležišča s svojo visoko oktansko in nabrušeno kitarsko godbo. Hitler Is Dead in Stay Away sta naslova, ki jima niti za tren ne zmanjka ritmične energičnosti in kontrolirane kaotičnosti. Ravno pravšnji odmerek zvočno lirične sporočilnosti za aktualni čas globalne servilnosti.

Nič manj neposredni, obstoječe prisotni brez oddaljenosti in brez časa, niso Klinci, ki prihajajo iz Metlike. Raperski trio vešče kombinira svojo rafalno liriko v ultimativno zvočno kuliso, ki se pogumno dviguje nad ustaljeno ulično ikonografijo. Skladbi Eno noč in Čakam dan trio predstavlja v luči samorastniškega in navdahnjenega domačega trap podtalja. Zasedba Spiral Mind pa nas popelje v nepregledna prostranstva inštrumentalnega popotovanja, ki z vsako analogno in digitalno terco pričara razodetje ekstatičnega skladanja. V skladbi Push It se slednje sliši kot katarzični let skozi psihedelična obzorja, da bi se v nadaljevanju skladbe Quaranta Giorni že znašli v popolnoma drugačnem čuječem območju, urbani džungli utripajočih neonskih luči in kotalečih se množic.

Globoko izjemno!