08.06.2021

Danes poslušamo: Primož Trubar

Danes, 8. junija, praznujemo dan Primoža Trubarja, avtorja prve knjige v slovenskem jeziku, duhovnega reformatorja ter promotorja petja v slovenskem jeziku.

SIGIC

Primož Trubar

Primož Trubar naj bi se (točen datum ni potrjen) rodil 8. junija leta 1508, dan pred godom sv. Primoža, na Raščici (sedaj Rašica) pri Velikih Laščah. Trubar velja za osrednjo osebnost protestantskega gibanja, je avtor prvih slovenskih knjig, Katekizma in Abecednika. Zgledoval se je po nemških reformatorjih, ki so izdali veliko pesmaric. Tudi sam jih je pisal, prevajal in izdajal. Poleg tega je bil tudi pobudnik oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora. Dan Primoža Trubarja je bil sprejet za državni praznik pred 11 leti na pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.


Trubar se je šolal na tujem, na Reki, v Salzburgu, Trstu in na Dunaju. V tem času je nanj pomembno vplival škof Bonomo, ki ga je seznanil s protestantskimi nazori. Ker je bilo z iznajdbo tiska možno širiti tudi glasbene zapise, so reformatorji so že od vsega začetka v božjo službo vpeljali glasbo, v prvi vrsti petje. Slovenski reformatorji so se zgledovali po reformatorjih iz Nemčije, ki je bila zibelka reformacije. Njihove ideje pa so prilagoditi potrebam svojih vernikov. Martin Luther, ki je bil Trubarjev vzornik se je zavedal in pripisoval glasbi predvsem petju velik pomen.


Trubar je o petju zapisal » Moji lubi Kranjci inu Sloveni, pujte le-te pesmi iz serca, premislite, kaj vsaka beseda, nekar ta viža ali štima v sebi drži

Glasba je bila bistveni del protestantskega bogoslužja. Njena vloga je bila čisto drugačna kot v katoliški cerkvi, kjer je bila omejena na glasbeni kor, ki je bil ločen od vernikov in z njim povezani le posredno, kajti uporabljal se je le latinski jezik. V protestantski cerkvi pa so peli vsi verniki, saj so reformatorji uvedli enoglasno petje vsega občestva, in to v ljudskem jeziku. Prednost tega enoglasnega petja od drugih tedanjih glasbenih oblik je bila, da so vsebino tekstov  brez težav razumeli in jo prav tako brez težav doživeli. Tako so se verniki neposredno udeleževali bogoslužja.


Trubar je napisal prvo tiskano knjigo v slovenščini Katekizem, ki je izšla leta 1550. Vsebovala je nekatera pojasnilna poglavja iz protestantskih naukov, dve molitvi, pridigo o veri in tudi šest pesmi. Izšla je z namenom, da bi se utrdil verski nauk pri vernikih. Knjiga vsebuje tudi note, ki so vrezane v les. Ohranjen je samo en izvod, ki ga hrani Dunajska državna knjižnica.

Trubar se ja zavedal, da so za spodbujanje petja pri vernikih potrebne pesmarice, zato je 1567 izdal prvo pravo slovensko pesmarico Eni Psalmi. Prvi izdaji so sledile še štiri, ki so bile druga od druge popolnejše in obsežnejše. Tem besedilom so bile dodane tudi melodije. Za prvo izdajo pesmarice Eni Psalmi ne vemo koliko melodij je vsebovala, saj se ni v celoti ohranila. Za naslednje izdaje pesmarice pa že vemo, na primer druga izdaja je imela 35 melodij. Vemo pa tudi, da so Trubarjeve in ostale melodije pesmaric skoraj vse spevne. Te pesnitve, ki pa niso imele melodije so se pele po drugih melodijah.


Teksti pesmarice Eni Psalmi, ki je prvič uporabila slovenski jezik, so se večinoma nanašali na cerkvene praznike. Vsebovala je tudi pesmi, ki so pele o krstu, poroki, smrti in o drugih pomembnejših priložnostih vsakdanjega življenja. Pesmarica je imela tudi pesmi, ki so branile reformacijo, nasprotovale so papežu, potuhnjenim učiteljem in proti vsem, ki so nasprotovali reformaciji.


Kot duhovnik je Trubar deloval v več slovenskih krajih, v Loki pri Zidanem Mostu, Laškem in Ljubljani. Domače cerkvene oblasti so ga zaradi protestantskih idej pogosto preganjale, tako da je večkrat pobegnil v Trst in Nemčijo. Na Nemškem je tudi umrl – 1586 v Derendingenu.