Digitalni vlak za slovensko glasbo

Pred 15 leti je glasbena kultura na globalni ravni doživela digitalni preskok, ki je v kratkem času temeljito preobrazil vse ključne stebre glasbene vrednostne verige. Prodajo fizičnih glasbenih izdelkov so nadomestili digitalni formati, z njimi pa so vzniknile velike platforme za diseminacijo glasbe kot so Spotify, Apple Music, Deezer in YouTube Music.  Novi model ustvarjanja in konzumacije glasbe je temeljito preobrazil celotni glasbeni ekosistem. Slovenija se temu sistemu še ni prilagodila. Ob tem je področje glasbe s pojavom COVID-19, doživelo strahovit udarec, saj gre za dejavnost, ki je morala prva zapreti svoja vrata in jih bo odprla zadnja. Na eksistenčni preizkušnji so številni vpleteni. Edino svetlo točko, ki v teh razmerah izkazuje pozitiven trend rasti in predstavlja rešilno bilko za globalni glasbeni ekosistem, je digitalna distribucija posnete glasbe. Trenutek, da s projektom posežemo na to področje ni torej le dohitevanje zamujenega, temveč predvsem vpeljava rešitve, ki bo ključna za obnovo glasbenega sektorja. Le-tega v večinski meri v Sloveniji sestavljajo nevladne organizacije. Več kot 100 koncertnih prizorišč, 70 glasbenih festivalov in 50 založb v Sloveniji je v upravljanju NVO. NVO v glasbi pogosto predstavljajo samozadostni mikroekosistem, ki vključuje tudi druge storitve za svoje člane in pripadnike, kot so snemanje glasbe v lastnih glasbenih studiih, promocija njihovih dejavnosti skozi digitalne in klasične medije ter organizacija koncertov na lastnih in drugih (tudi mednarodnih) glasbenih prizoriščih in festivalih. 

S projektom Digitalni vlak za slovensko glasbo želimo povečati dostopnost slovenske glasbe skozi digitalne platforme in povečati interes slovenskih glasbenih NVO po vpeljavi in uporabi digitalnih storitev za distribucijo glasbe. To bo pozitivno vplivalo na večjo globalno dostopnost slovenske glasbe in posledično boljšo možnost ustvarjanja lastnih prihodkov, ki jih bodo NVO vlagale v druge storitve in tako nadomestile tudi izpad prihodkov zaradi epidemije COVID-19. Izvajali bomo usposabljanja, ki bodo dolgoročno krepila digitalno glasbeno distribucijo na eni strani ter razširile digitalno konzumacijo poslušalcev na drugi strani. Izvedena bodo usposabljanja za uporabo metapodatkov, ki uporabnikom sofisticirano obliko upravljanja, vključujoč prepoznavanje priložnosti za načrtovanje udejstvovanja na mnogo širšem glasbenem teritorju kot je slovenski. Ključna znanja in veščine bodo usmerjena tudi druga neizogibna orodja informacijske družbe, ki so tudi zelo potrebna za učinkovito delo (npr. digitalni marketing in promocija). Sočasno bodo potekale tudi kampanje, usposabljanja in promocijske akcije, ki bodo povečale število ciljne skupine uporabnikov spletnih platform med Slovenci. To ni pomembno le za krepitev digitalnih kapacitet poslušalcev, temveč tudi za krepitev moči slovenskega digitalnega trga, ki bo povečal vrednost slovenske glasbe v digitalnem okolju. Poseben izziv predstavlja dejstov, da je Slovenija edina država EU, ki nima urejene monetizacije YouTuba, ki je vmes postal ključna platforma za distrubucijo glasbenih vsebin. Z drugimi besedami, slovenski ustvarjalec od multikorporacije, ki ustvarja milijardne zaslužke na račun ustvarjenih vsebin, ne dobi nič, kar je ključni pokazatelj dejstva, da se Slovenija priložnosti, ki jih za kulturo predstavlja digitalna distribucija, še ne zaveda. Na ravni lokalnih odločevalcev bomo skrbeli za osveščanje, na osnovi katerih bodo občine intenzivneje vključevale digitalne rešitve na področju kulture v svojih občinah in prepoznavale potenciale kulturnega turizma, ki se bo tudi krepil preko vpeljave digitalnih rešitev. 

Projekt Digitalni vlak za slovensko glasbo podpira Ministrstvo za javno upravo v okviru v okviru Javnega razpisa za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023.